Lanskoletnim smernicam (sodelovanje med kranjskimi gostinci, čim večji odstotek lokalnih sestavin, kratke dobavne verige, čim manj zavržene hrane, prireditev brez plastike, merjenje ogljičnega odtisa in socialna nota prireditve) so organizatorji letos dodali še prenos znanja med generacijami in navduševanje mladih za gostinske poklice, predvsem pa nadaljnje grajenje trajnostne gastronomske blagovne znamke v Kranju.
Pet kranjskih kuharskih mojstrov
Letošnji dogodek so, poleg prijetnega poletnega vremena, zaznamovali prijetno druženje ob zelo dolgi mizi na travi, občutek povezanosti med gosti in kranjskimi gostinskimi ponudniki ter povezovanje kulinarične tradicije z aktualno temo – podnebju prijazno kulinariko. Pet kranjskih kuharskih mojstrov dolge mize je poskrbelo, da so obiskovalci okušali gastronomske, podnebju prijazne dobrote ob ustrezni vinski spremljavi. Aleš Kristan s Kmetije odprtih vrat Pr' Končovc, Matjaž Sedej z Doma na Joštu, Mirza Bektašević iz Bistroja Sonet ter Tomaž Polenec iz Kavarne in restavracije Brioni so kuhali pod taktirko šefa Uroša Gorjanca iz Gostilne Krištof. Pomemben član kuharske ekipe Nejc Rekar iz Gostilne Rekar je bil v vlogi vodje strežbe. V duhu medgeneracijskega sodelovanja in navduševanja mladih za gostinske poklice pa je gurmanske umetnine soustvarjalo še sedem izvrstnih mladih kuharskih talentov: Ana Zevnik, Hana Kotar, Žan Triler, Martin Doljak, Matic Zupančič in Žan Stopar. Za vinsko spremljavo je poskrbela Hiša dobrih vin Koželj, za glasbeno presenečenje Ernestina Jošt, prijetno zvočno ozadje pa sta – med drugim tudi z nekaterimi presenečenji v obliki predelav iz repertoarja mojstra Mojmirja Sepeta, kot je denimo tema iz nepozabne risanke Bojan – ustvarila Uroš Rakovec s kitaro in Marko Brdnik s harmoniko.
Trideset obrokov za socialno ogrožene družine
Tudi letos je bil eden od izpostavljenih tem dogodka socialni vidik – zdrav obrok je osnovna človeška pravica. Trideset obrokov so tako pripravili posebej za socialno ogrožene družine. Obroki, ki jih je prevzela pomočnica direktorja CSD Kranj Andreja Valant, so bili plačani z denarjem od vstopnic. Idejo je podprl tudi Jožef Oseli, veteran kranjske odlične kuhinje, ki se med drugim udejstvuje pri kuharjih brez meja in si prizadeva za odpravljanje socialnih razlik. Na Kranjski dolgi mizi je za obiskovalce pripravil uvodne grižljaje. Za mizo, okrašeno s sončnicami za vse goste, so med drugim postregli s hladno kumarično juho, poširanim jajcem s krompirjevo kremo in cvetačno peno, testenico s postrvjo, polnjenimi bučkinimi svetovi ter jagodami z baziliko in medeno lešnikovo tortico. Vmesni osvežilni sorbet je počival na opranih kamnih iz Kokre.
Dogodek z majhnim ogljičnim odtisom
Organizacija dogodka je bila zastavljena zeleno, brez plastike, z minimalno količino zavržene hrane in s podnebju prijaznim jedilnikom, poleg tega smo se številni gostje na dogodek odpravili z javnim prevozom, k čemur je pozival tudi organizator. V Umanoteri, ki za dogodek meri ogljični odtis, pojasnjujejo, da tak jedilnik vsebuje večji delež hrane rastlinskega izvora in manjši delež mesa ter mlečnih izdelkov, hrana je krajevna, pridelana na ekološki način, sezonska ter čim manj predelana. Pomembno je tudi, da ne pristane med odpadki. Gostom se je poleg vina v kozarce točilo še kranjsko vodo iz pipe, ki je bila postrežena v posebnih kristalnih vrčih.
Kranj vse bolj trajnostno mesto
Da gredo v Kranju po poti uvajanja trajnostnih principov na vseh področjih, je v svojem govoru poudaril župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec: »Kranjsko dolgo mizo sem aprila na ženevskem forumu predstavil kot primer dobre prakse Kranja, vezane na trajnost in pametne rešitve. Poleg tega smo med stotimi evropskimi mesti, ki jih je Evropska unija izbrala v misijo podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030.« Rakovec se je obiskovalcem dogodka zahvalil za podporo trajnostnim prizadevanjem na področju gastronomije in jih nagovoril, naj tudi v prihodnje ravnajo čim bolj prijazno okolju na vseh področjih, »saj to ni dobro le za podnebje, ampak tudi za spodbujanje domačega gospodarstva«.
Povezovanje in sodelovanje med kuharji
»Za 50 metrov dolgo mizo se nas bo usedlo 100, vsem se zahvaljujem za podporo trajnostni ideji, ki jo uresničujemo s Kranjsko dolgo mizo,« je na začetku dogodka dejal Klemen Malovrh, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj, ter dodal, da v letošnjem letu stremijo k platinastemu znaku in upajo, da se bodo pridružili najbolj trajnostnim turističnim ciljem v Sloveniji. Organizacija Kranjske dolge mize, ki je eden od njihovih pomembnih trajnostnih projektov, je zelo zahtevna, a prinaša lepe zgodbe, kot so povezovanje in sodelovanje med kuharji in novi kulinarični dogodki, predvsem pa prenos znanja med kranjskimi gostinci.
