Na ta način bo Nemčija, poleg ZDA, prispevala največ za obrambo v zvezi Nato, je še sporočil Scholz. Gre za napoved v skladu s predhodnimi obljubami nemške vlade, ki je konec maja z opozicijskimi konservativci (CDU/CSU) sklenila dogovor o oblikovanju posebnega 100-milijardnega sklada za modernizacijo vojske.
Kancler Scholz je oblikovanje 100-milijardnega sklada prvič napovedal 27. februarja, tri dni po začetku ruske invazije na Ukrajino. Nemčija bo tako v večletnem povprečju dosegla cilj porabe dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo, kot to od članic tudi zahteva zveza Nato.
Nemška vlada se je v uvodnih tednih vojne v Ukrajini znašla pod plazom očitkov, češ da ni pripravljena zadostno vojaško pomagati Ukrajini. Na te očitke so se v Berlinu odzvali z okrepljeno dobavo orožja, tudi v okviru krožnih menjav. V okviru te sheme Nemčija državam, ki pošiljajo svoje orožje v Ukrajino, to nadomešča z lastnim orožjem.
Nemčija je od združitve leta 1990 postopno zmanjševala obseg svoje vojske in redno ni dosegala ciljev Nata glede vojaške potrošnje, zaradi česar se je večkrat znašla pod kritikami, predvsem iz Washingtona.
Voditelj držav članic Nata so se danes ob začetku tridnevnega vrha zveze Nato zbrali v Madridu.