Petra Komidar pravi, da nikoli ni razumela, zakaj je treba koga tepsti, zakaj je treba biti žleht ali grob do živali. »Ne brcaj živali! Nikakor mi ni šlo v glavo, da je to sploh lahko tema. Da se moramo o tem pogovarjati.« Med odraščanjem v oddaljenem, perifernem in kmečkem okolju je pogrešala predvsem sodelovanje. Povezovanje. Težko je prenašala vsakršne dogme in absolutna pravila.
»Učili so me, da moram pisati z desno roko, ker je leva grda. Danes veliko več govorimo o tem, da je desna roka povezana z levo polovico možganov, ki je bolj 'računovodska', leva roka pa z desno polovico možganov, ki je bolj 'intuitivna'. Otrokom, ki prihajajo k meni, želim omogočiti, da je vsak lahko točno to, kar želi biti. Da ima svobodo, da se izraža. To pa seveda pomeni tudi sprejemanje drugačnosti. Vsi različni, vsi odlični!« poudarja Petra Komidar.
Gledati podobe v oblakih
Zavod Satia deluje sredi neokrnjene narave, v vasi Klance, v kateri stojijo štiri hiše. »Doma smo v osrčju narave, živimo na kmetiji s kravicami, mačkami in psi. Partner je naredil hiško na drevesu, ne takšno otroško, ampak pravo, konkretno, haha, naredil je tudi bazen in tobogan na vrtu, tako da se imamo res lepo.«
Ob vsakih počitnicah na kmetiji pripravijo počitniške tabore za otroke od pet do štirinajst let. »Sprejmemo jih takšni, kot smo: pristni. Otrokom želimo ponuditi aktivne počitnice s kakovostnimi vsebinami,« pravi Petra Komidar.
»Na taborih zmeraj poudarjamo odgovornost in spoštovanje do vsega, kar nas obdaja, ljudi, živali, rastlin. Stremimo k temu, da smo veliko v naravi, kjer osvajamo veščine preživetja. Otroke spodbujamo, da se znajdejo sami. Strašansko so veseli, ko lahko kaj naredijo sami, ko jim uspe z njihovimi rokami. Ob tem jih na subtilne načine učimo tudi, da vztrajajo. Včasih morajo recimo zakuriti ogenj s kresilom. In je treba vztrajati, ker ni enostavno, saj nabavimo takšna kresila, pri katerih moraš imeti kar nekaj moči in spretnosti. Pa sodelovanje in dogovarjanje v skupini. Skupini treh damo eno kresilo. Pa se morajo začeti pogovarjati, en poskusi, drugi poskusi, in že se začnejo spodbujati med seboj. To je čudovito opazovati. Otroci od jutra do večera že vsrkajo vsa sporočila in jih začnejo samoiniciativno implementirati. Pogosto sem ob večerih vsa navdušena. To je zame največje plačilo, največja motivacija.«
Petra Komidar pravi, da je pri svojih aktivnostih z otroki zelo spontana. »Vsak trenutek ti da nove možnosti in priložnosti, zraven pa je še dinamika skupine. Okvirno imam zmeraj pripravljenih kup idej in predlogov, a se zmeraj prilagodim željam in potrebam otrok ter dinamiki skupine.«
»Pogosto gremo zgolj na sprehod v gozd in se kar sproti malo popasemo na divjih rastlinah. Otroci, še posebej tisti iz mestnih okolij, imajo od presenečenja kar velike očke. Lahko delamo bivake ali se skrivamo za drevesi. Ali pa ležimo in čikamo trav'co in gledamo podobe v oblakih. Zraven pa se nenehno pogovarjamo. O vsem mogočem. Spodbujamo razmišljanje vsakega posameznika, a tudi sodelovanje z drugimi. Pri nas ni tekmovanja, niti med otroci niti med odraslimi. Vedno rečem, tekmuj, seveda, lahko tekmuješ. Ampak tekmuj sam s sabo. Bodi vedno boljša različica sebe!«
Tobogan priložnosti
Na počitniških taborih in dnevnih delavnicah v Zavodu Satia pogosto sodelujejo tudi z zunanjimi izvajalci. »Imamo delavnice astronomije in gledamo zvezde s teleskopom. Ali pa delavnice polstenja, likovnega ustvarjanja z naravnimi materiali. Sodelujemo tudi z društvom Bioexo, ki na našo kmetijo pripelje eksotične živali, kar nam pomaga pri premagovanju strahu in soočanju z izzivi,« našteva Petra Komidar.
»Navdušena sem nad otroci. Velikokrat rečejo, joj, pa ta mladina. Jaz se ne strinjam. Otroci so biseri, zelo rada delam z njimi. Vemo: kadar nekaj rad počneš, v to vložiš več sebe in stvari delaš veliko bolj kakovostno.«
V Zavodu Satia poudarjajo, da je ena najpomembnejših lastnosti njihovih dejavnosti za otroke dejstvo, da so otroci pri njih slišani. »Ljudje, ki smo tukaj, smo enostavni, preprosti, pristni. Pri nas je vsak lahko točno to, kar je. Spodbujamo, da otroci izražajo sebe, svoja mnenja, čustva, kaj si želijo. Nič ne silimo in vsako priložnost izkoristimo za učenje.«
Pa še nekaj je. Druženje s Zavodom Satia poteka brez telefonov, tablic in drugih tehnologij. »Če starše skrbi, pokličejo mene in jim povem, kaj se dogaja. Otroci pa se brez telefonov in tehnologije umaknejo v varen prostor in imajo čas zase in za naravo. In verjemite: telefonov sploh ne pogrešajo! Še opazijo ne, da jih nimajo!« poudarja Petra Komidar.
Kar počne z otroki, počasi začenja izvajati tudi za odrasle. Treninge, aktivnosti za gradnjo skupnosti, svetovalne pogovore v prelomnih življenjskih situacijah ali v težavah, tudi terapije s kristali. »Misel Marka Twaina, ki pravi, da sta najpomembnejša dneva v življenju dva; dan, ko se rodiš, in dan, ko ugotoviš, zakaj si se rodil, je zelo resnična. V vmesnem času, ko živimo in žongliramo med najrazličnejšimi veselimi in manj prijetnimi dogodki, pa je zelo dobrodošlo, da imamo nekoga, s komer se lahko odkrito in brez strahu pogovorimo o svojem življenju,« pravi Petra Komidar. In doda: »Vrnimo se k sebi. Dihajmo! Pojdimo v naravo. Podprimo drug drugega. Sodelujmo. In naredimo boljši svet!«
