»Imamo štiri gradove. Samo povejte, katerega iščete,« nam je odzdravil domačin, ko smo povprašali za smer do gradu. Preddvor, ki je morda le malo večji od povprečne slovenske vasi, ima v središču občine grad Dvor. Druga graščina, grad Turn, stoji nad vasjo, malo naprej je še grad Hrib, ki je bil nekoč del turnskega posestva. In potem je nekje na pobočjih za vasjo še nekaj vidnih ostankov Pustega gradu, ki pa je bil ruševina že v Valvasorjevih časih. Nas je seveda zanimal grad Dvor, saj v njem živi grof z grofico oziroma s kar več groficami, ki pa jih ne bosta srečali med posedanjem in hihitanjem ob čaju, ampak s čopičem in metlo v rokah. Kajti na gradu, ki je kot Trnuljčica spal dobrih 25 let, je vedno treba kaj postoriti.
Povezala ju je strast do gradov in starega pohištva
Že ob prihodu na grajsko dvorišče, ki ga krasi z zlatom okrašena kočija, človeka prevzamejo čustva, ki jih je z besedami težko opisati. Vse skupaj postane še veliko bolj čarobno, ko na vratih pozdravi in v grad povabi sama grofica Preddvorska. »Res imam srečo, da sem spoznala grofa, da lahko pri obnovi gradu zapravljam njegov denar,« je povedala Tanja Šubelj in se pri tem skrivnostno nasmejala. »Našla sem delovnega, pridnega človeka. Pravi garač je moj grof, vedno bo našel v gradu še vsaj en kotiček, ki zahteva obnovo. Imela sva srečo, da so gradovi in staro pohištvo najina skupna točka,« je o svojem grofu, Florjanu Sušniku, povedala Šubljeva in omenila, da sta skupaj obnovila že dvorec Rus in grad Štatenberg, zdaj pa vso ljubezen, čas in denar vlagata v stene gradu Dvor. »Za bogato obloženo mizo sva zbrala občinske može in jih prepričevala, da bova gradu vdihnila življenje in dušo. Rahlo nejeverni in v dvomih so privolili,« je povedala gostiteljica in dodala, da gre seveda velika zahvala tudi občini Preddvor, Zavodu za turizem, Zavodu za kulturno dediščino in nenazadnje prostovoljcem, ki so pomagali stenam vdahniti novo življenje.
Za spoznavanje gradu je skorajda obvezen vodeni ogled, saj boste le tako začutili ves žar in ljubezen, ki jo brez sramu pripovedujejo grajske stene. Morda bo trgovina, ki obiskovalca popelje sto in več let v preteklost, prijetno presenečenje, a za najmlajše sladokusce bo zagotovo navdušujoče prejeti v papir – kot so to počeli nekoč – zavite bonbone. Z nostalgijo vas bodo v otroštvo popeljali različni pripomočki, od kovinskih posod za mleko do posod za petrolej, začimb in starinske blagajne, v kateri je še vedno denar, ki smo ga včasih uporabljali. Na stropu in še marsikje drugje po gradu je opaziti rožo življenja, pod katero je, kot pove grafica, treba stopiti in se rokovati, ko se sklepajo kupčije. Le najbolj pogumni vstopijo v mračno čarovniško sobo, kjer najmlajše, kadar so tam organizirane delavnice, pričaka prijazna čarovnica Priletičnica. »Ko je dobre volje, skuha čarovniški napoj ali pa pajkovo juho. V stari lekarni pa si lahko obiskovalci sami strejo zelišča.« Tudi drugače je lekarna vredna ogleda, strastna zbiratelja sta jo namreč opremila z zdravstveno in zobozdravstveno opremo, prav tako je v njej laboratorij.
Ko ni grof, se graščak suka po avtomehanični delavnici
Morda je prav, da omenimo, da je veliko predmetov obnovil sam grof Alfred, grof Preddvorski, ki se kot Sušnik med tednom mudi v svoji avtomehanični delavnici. Čeprav ni opaziti, pa grofica med sprehodom po gradu omeni, da ima zaradi dedne bolezni, ki jo je doletela v mladosti, le še odstotek vida, svet pa vidi približno tako, kot bi vanj zrla skozi ozko slamico. »Potem ko mi je rak, ki sem ga prebolela, dal še eno življenjsko lekcijo, sem začela ceniti vsako sekundo svojega obstoja,« je povedala in na naše navdušenje nad številnimi angeli, ki krasijo praktično vsak prostor bodisi na stenah bodisi kot samostojni kipci na pohištvu in okenskih policah, dodala, da so vsi del nje.
Grad je nekakšen muzej, pa čeprav bi ga težko opisali s to besedo. Dejansko je to »dom« grofa in grofice, predmete, ki imajo neprecenljivo vrednost, pa lahko primete v roke. Vsaka sobana in predmet v prostoru ima svojo zgodbo, tudi poreklo. Tanja Šubelj tudi pove, da se obiskovalke gradu – pogosto so tukaj zaključene družbe – rade oblečejo v ekstravagantne poročne obleke, si nadenejo lasulje in se za en dan spremenijo v princeske. S pahljačami v rokah se nato sprehajajo po dvorcu in se pustijo fotografirajo. Gospodje pa, kot veleva tradicija, v lovski sobi pokadijo cigaro in si privoščijo kozarec penine ali šilce žganja. Seveda pa je v poletnih dneh najlepši del gradu prav grajski vrt, kjer je mogoče tudi posedeti. Še posebej živahno bo prav ta konec tedna, ko grof in grofica gostita festival Štoflc. Zato, če le imate čas, sprejmite povabilo grofa in grofice Preddvorske in ju obiščite ter spoznajte tudi sami.