Blažitev prehranske in energetske draginje je ena od prednostnih nalog nove vlade; prvi ukrepi zadevajo naftne derivate. Premier Robert Golob je po včerajšnji seji napovedal, da bodo s prihodnjim torkom znova uvedli regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest ter sprostili marže in cene na avtocestah. Kaj to pomeni z vidika cen? Če bi nova ureditev veljala že v torek, bi liter dizla stal 1,8 evra, liter 95-oktanskega bencina pa dobrih 1,7 evra. Za poln 50-litrski rezervoar bi bilo torej treba odšteti okroglih sedem evrov več kot zdaj.
»Gre za prehod iz nekega izkrivljenega stanja v vseh pogledih v neko novo stanje, ki bo predvidljivo za potrošnike, trgovce in bankirje, ki morajo financirati celoten posel in državni proračun,« je Golob prst kritično uperil v ukrep Janševe vlade, ki je najvišjo maloprodajno ceno 95-oktanskega bencina tako na avtocestah kot zunaj njih zajezila pri 1,56 evra za liter, v primeru dizla pa pri 1,668 evra.
Takšen režim je popolnoma nevzdržen, je ocenil premier in spomnil, da je ministrstvo za gospodarstvo od nekaterih prodajalcev goriva že prejelo milijonske zahtevke za povrnitev stroškov zaradi regulacije maloprodajnih cen. Golob je ocenil, da bi vztrajanje pri sedanji ureditvi na koncu leta pomenilo do 800 milijonov minusa za državni proračun.
»To je tveganje, ki si ga ne more privoščiti nobena vlada,« je ocenil premier Robert Golob. Nova uredba bo veljala eno leto, cene pa naj bi prilagajali sproti.
Uvedba reguliranih marž zunaj avtocest in sproščen režim na avtocestah sta sicer po besedah Goloba nujna, ker se je nafta v zadnjem letu in pol podražila za približno tri četrtine, maloprodajne cene pri nas pa temu niso sledile v celoti. »Še več, v tem istem obdobju smo imeli v Sloveniji različne režime – od popolnoma sproščenih cen nafte in naftnih derivatov do režima regulacije maloprodajnih cen,« je spomnil premier. Dodal je, da trg zunaj avtocest ne deluje, saj da imajo vsi ponudniki ves čas praktično identične cene.
Koliko lahko potrošniki še prenesejo
Uvedba dvojnega režima je zato po oceni vlade nujna. »Ker je obstoječa cena pogonskih goriv bistveno zaostajala za tržnimi cenami, smo morali iskati ravnovesje, kako vsak od nas – država, trgovci in potrošniki – nosi del bremena višjih cen nafte na svetovnih trgih,« je dejal premier. In dodal, da so bili pri tem pozorni tudi na to, koliko lahko pravzaprav še prenesejo potrošniki. V vladi sicer pojasnjujejo, da bodo ob dvigu cen slovenski državljani lahko uporabljali bencinske črpalke zunaj avtocest in hitrih cest, kjer bodo cene pogonskih goriv predvidoma ugodnejše. Golob je zatrdil, da bodo sledili cenam na Hrvaškem, hkrati pa naj bi bile cene nižje kot v Avstriji in Italiji.
Po drugi strani bi se vlada s ponovno liberalizacijo cen na avtocestah in hitrih cestah izognila minusu, ki nastaja, ko se iz slovenskega proračuna krije cenejše gorivo za tranzitni promet čez Slovenijo. »Vlada si ni več mogla privoščiti, da bi delali takšen minus kot doslej. Cena ni bila niti približno v skladu z borzno ceno, kar naenkrat smo imeli naftni turizem. Vsak, ki je prišel k nam natočit gorivo, se je zažrl v naša sredstva,« je stanje opisal minister za gospodarstvo Matjaž Han. Dodal je, da razume ukrepe prejšnje vlade, a da je bila posledica njenih odločitev ta, da je država dnevno prejemala zahteve naftnih trgovcev za povrnitev škode, in da bi se ob vztrajanju prihodnje leto spraševali, kje bomo dobili denar za socialo, zeleno politiko, investicije. Vlada sicer namerava dosedanje zahtevke zavrniti kot neustrezne, več pa bo znano po sestanku s trgovci.
Sledijo pogovori z živilskimi trgovci
Vlada se je hkrati s 1. julijem odločila za nekatere omilitvene ukrepe. Med njimi je Golob omenil zvišanje neobdavčenega zneska povračila stroškov za prevoz na delo za 16 odstotkov, zvišanje povračila trošarin za prevoznike v javnem potniškem prometu ter razbremenitve za kmete. Skupaj s prevozniki pa nameravajo začeti iskati rešitve, da se zvišanje cen pogonskih goriv ne bi prelilo v podražitve hrane in preostalih dobrin. Ukrepom na področju pogonskih goriv bodo sledili pogovori z živilskimi trgovci. Za rešitve na tem področju bodo po premierjevih besedah potrebovali vsaj 14 dni. Nato se bo medresorska skupina lotila cene elektrike, predvidoma v prvem tednu julija, ter ogrevanja in zemeljskega plina, predvidoma v drugem in tretjem tednu julija. »Časa za sprejem ukrepov je dovolj. Tudi ti ukrepi bodo sledili principu kot pri naftnih derivatih, to je predvidljivost za vse deležnike,« je dejal Golob. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je dodal, da je pred vlado še vrsta izzivov. Pripravo ukrepov na področju prehrane, elektrike, ogrevanja in plina nameravajo končati pred parlamentarnimi počitnicami.
