Kot dolgoletna uslužbenka policije je iz preteklega službovanja omenila svoje sodelovanje pri vzpostavljanju mehanizmov za zagotavljanje enakih možnosti moških in žensk v policiji. Vzpostavljala je tudi center za raziskovanje in socialne veščine ter za reševanje konfliktov znotraj enot. Kot diplomantka pravne fakultete je bila soustanoviteljica sveta za policijsko pravo in policijska pooblastila. Sodelovala je tudi pri projektu krepitve etike in integritete v policiji. Sodelovala je tudi z nevladnimi organizacijami, je spomnila.
V več kot uro trajajočem nastopu se je večkrat opredelila do delovanja policije v preteklih dveh letih. »Po zadnjih dveh letih ni ostalo veliko od ugleda in zaupanja ljudi v policijo,« je dejala. V tem času je ministrstvo za notranje zadeve teptalo stroko, je dejala. Opozorila je, da je bila retorika ministrstva »groba in brutalna«. Zagotovila je, da sama ne bo nikoli na twitterju pozivala h grobim policijskim praksam (kot se je to dogajalo pod sedanjim vodstvom MNZ, op.p.), ampak da bo pozivala k spoštovanju človekovih pravic.
Policijo bo usmerila od dejavnosti v interesu politike v dejavnost za skupnost ter »iz represivne v storitveno organizacijo«. Skrbela bo za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je dejala.
Policija kot osrednja organizacija
V predstavitvi se je Tatjana Bobnar osredotočila na policijo. »Žalostna sem bila, ko smo spremljali dogajanje v policiji. Policijo se je prevzelo in marginaliziralo,« je dejala.
Napovedala, je da »bo treba preiskati sume kaznivih dejanj zlorabe položajev« v zvezi z ravnanjem policije 5. oktobra lani, ko je policija uporabila prisilna sredstva zoper množico tudi tedaj, ko kršitev ni bilo videti. Spomnila je, da je policija izstrelila 400 izstrelkov s plinskimi sredstvi in da je z vodnim topom brizgala mešanico vode in solzivca. To je bilo nesorazmerno in (potencialno) nezakonito, je ocenila.
Proučila naj bi tudi tožbe, ki sta jih zaradi domnevnega povzročanja stroškov policija oziroma MNZ vložila zoper protestnika Jašo Jenulla. Treba bo pregledati načrte varovanja in ocene ogroženosti v času protestov in na tem presoditi, zakaj je prišlo do tožb.
Kandidatka je opozorila tudi na nujnost varovanja pred terorizmom, kibernetskim terorizmom in drugimi oblikami ogrožanja varnosti. »Svet je na zgodovinski prelomnici. Vendar moč inštitucij ni v oklepnikih, ampak v razumevanju ljudi,« je dejala.
Napovedala je spremembe predpisov na področju urejanja delovanja policije - zlasti v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja in statusom nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), za večjo samostojnost policije in za povrnitev avtonomije tožilstva pri usmerjanju predkazenskega postopka.
Sodelovanje s tožilstvom
Večkrat je poudarila pomen učinkovitega sodelovanja med policijo in državnim tožilstvom v predkazenskem postopku, pri preiskovanju kaznivih dejanj. Po njenem mnenju je treba povrniti možnost podajanja ustnih usmeritev v teh postopkih, saj je v prvi fazi potrebno sprejemanje takojšnjih odločitev. Zavzela se je za funkcionalno nadrejenost državnih tožilcev v predkazenskem postopku in umik ministra iz postopka.
Pozornost bo posvečala preprečevanju nasilja v družini. Omenila je strašljivo statistiko petih do sedmih umorov v intimno partnerskih odnosih vsako leto; za ženske je najbolj nevaren kraj dom in ne ulica ali park, je dejala. V razmislek je ponudila možnost obveznega nošenja preventivnih elektronskih zapestnic za tiste storilce, ki kršijo prepoved približevanja.
Na področju prometne varnosti se je zavzela za nič smrti v prometu. Žal pa varnost trenutno ni dobra, je dejala. Slovenija se sooča z največjim porastom smrti v EU. Največja izziva sta alkohol in hitrost.
Omenila je nujnost dokončne vzpostavitve kariernega sistema za policiste. Slepa poslušnost ne sme biti kriterij za napredovanje, je opozorila. Napovedala je dialog z obema policijskima sindikatoma. »Sindikalna svoboda je zelo pomembna,« je dejala. Oba predsednika sindikatov sta v zadnjih dveh letih sta prejela opozorilo pred odpovedjo, kar je nedopustno, je dejala in se jima zahvalila za njuno delo.
Migracije kot večna tema
Pred koncem predstavitve je Tatjana Bobnar prešla na predstavitev stališč na področju migracij, ki jih je označila za »zelo pomembno področje«. Dejala je, da nikoli ni »bežala od objektivne odgovornosti«, ki jo nosi kot nekdanja generalna direktorica policije oziroma članica vodstva policije. Dejala je, da ni bila naročnik usmeritev o vračanju migrantov na Hrvaško, temveč da te usmeritve pripravljajo strokovne službe. Omenila je sodbo vrhovnega sodišča v primeru državljana Kameruna, ki mu je bila kršena pravica do prošnje za azil, a je dodala, da je treba upoštevati tudi druge okoliščine. Zanikala je, da bi policija v Sloveniji vedela, kako so »s temi ljudmi« v letih 2018 in 2019 ravnali policisti na Hrvaškem. Poudarjala je, da je Hrvaška članica Evropske unije in da ima vzpostavljene mehanizme za odkrivanje nezakonitih ravnanj. Določene nezakonitosti so tudi odkrili, je dejala. Hrvaška je prestala preverjanje usposobljenosti za vstop v schengensko območje, je poudarila.
Zatrdila je, da je varuh človekovih pravic februarja 2019 ugotovil, da navkljub številnim indicem v ravnanju policije ni našel sistematičnega odrekanja pravic do azila. Avgusta 2020 je temu v drugi sodbi pritrdilo tudi vrhovno sodišče, je dejala. Sodišče je razsodilo, da policija ni kršila zakona, ko je migranta brez odločbe vrnila na Hrvaško, saj to omogoča sporazum o vračanju, ki je sklenjen med državama.
Varuh, je dejala, je leta 2020 opozoril na nepravilnosti v postopkih in policija je varuhovim priporočilom sledila. Konec leta 2020 pa je bila objavljena črna knjiga o nezakonitih izgonih, kjer so bile naštete kršitve človekovih pravic, je dejala. Omenila je še več priporočil varuha v času, ko ni bila več direktorica policije, ki da jih je policija upoštevala. Vedno sprejema tudi predloge nevladnih organizacij, je zatrdila. »Posebej poudarjam tudi posluh in posebno pozornost do lokalnega prebivalstva, ki živi in biva ob migracijski poti,« je dodala. Pred koncem predstavitve je spomnila, da je v koalicijski pogodbi »zapisan ukrep odstranitve (obmejne) ograje«. Nadomestili jo bodo s kamerami, videonadzorom, droni, je dejala. Zavzela se je za »celovito rešitev obravnave migracij«.
Ker področje migracij večina poslancev slabo pozna ali pa ji niso hoteli oporekati, je njena predstavitev tudi v tem delu – kot ves njen nastop - izzvenela bleščeče in strokovno. Za ustrezno polemiko o odgovornosti kandidatke za obdobje 2018 do 2020, ko so potekali najbolj množični nezakoniti izgoni migrantov in prosilcev za azil, ne na enem ne drugem političnem polu ni bilo volje.
Predstavitvi je sledila dolga razprava poslancev. Iz opozicijskih vrst so kandidatko grajali zaradi njenega nasprotovanja policijski represiji na protestih, poslanci koalicije pa so jo hvalili. Njena kandidatura je bila potrjena z devetimi glasovi za in štirimi proti.
