Sanja Ajanović Hovnik, kandidatka iz kvote Gibanja Svoboda je na obsežni predstavitvi pred pristojnim odborom DZ uvodoma nanizala svoje izkušnje z delom v javni upravi in ocenila, da dobro pozna delo in procese znotraj javne uprave, pa tudi težave, izzive in priložnosti javne uprave. Javni sektor vidi kot sektor, ki ustvarja vrednost in ima svoje poslanstvo, »ki zagotavlja in ščiti javni interes, javno dobro«. Ob tem je poudarila, da konflikt med javnim in zasebnim ni nič drugega kot »izključno umetno ustvarjen konflikt«.
Prav tako zavrača navedbe, da je ministrstvo za javno upravo nepotrebno in da nima nobene prave vsebine. Kot je izpostavila, je prav to ministrstvo tisto, ki je pristojno za postavitev sistema kakovostne zakonodaje. Odprava administrativnih ovir se po njenih besedah lahko zgodi samo, če bodo predpisi, strategije, politike in ukrepi, ki jih javna uprava producira, kakovostni.
Izstopu posameznih plačnih skupin iz javnega sektorja ni naklonjena
Osrednjo vlogo je Ajanović Hovnikova v predstavitvi namenila sistemu javnih uslužbencev in sistemu plač. Napovedala je, da bo že za prvo sejo vlade predlagala imenovanje vladne pogajalske skupine za prenovo plačnega sistema in reševanje odprtih vprašanj. »Ta pogajanja se bodo začela takoj, vsekakor še v mesecu juniju,« je zatrdila in dodala, da bo vlada zavezana socialnemu dialogu, ki ga namerava takoj odpreti. Pogajali se bodo z vsemi sindikati, in ne samo s posameznimi. Pogajanja bodo tekla dvotirno - o samih plačah in o plačnem sistemu.
Napovedala je tudi sklenitev dogovora s socialnimi partnerji o politiki plač v javnem sektorju za prihodnje obdobje in določitev finančnega okvirja, ki ga bo nova vlada namenila za povišanje plač. Ajanović Hovnikova je napovedala tudi iskanje rešitev za javne uslužbence, ki so uvrščeni v plačni razred, ki ne dosega minimalne plače. Prav tako bi bilo po njenem mnenju treba ponovno ovrednotiti posamezne poklice znotraj javnega sektorja in poklice, ki jih potrebujemo, tudi ustrezno plačati, prav tako pa na novo določiti razmerja med posameznimi plačnimi skupinami.
Pojasnila je, da osebno ni naklonjena izstopu posameznih plačnih skupin iz javnega sektorja, saj to samo po sebi ne prinaša spremembe plačne mase. Strinja se z uvedbo sistema nagrajevanja za tiste javne uslužbence, ki delajo največ in najbolje. Ob tem je poudarila pomen izbire kompetentnih vodij, ki bi na koncu tudi v praksi določili, kateri zaposleni so upravičeni do nagrade in kateri ne. Brez tega bi še tako dober sistem nagrajevanja pomenil zgolj mrtvo črko na papirju, je dejala.
Sistemska prenova zakona o upravnem postopku
Kot kandidatka za ministrico ima v načrtu kar nekaj zakonskih sprememb. V enem letu bodo pripravili zakon, v katerem bodo »na zakonsko raven povzdignili pravila iz resolucije o normativni dejavnosti in s tem obvezujoče definirali procese strateškega načrtovanja in normiranja«. »Upoštevanje pravil odslej ne bo več stvar dobre volje in fair playa, temveč zakonska obveza,« je poudarila.
V dveh letih obljublja sistemsko prenovo zakona o upravnem postopku, ki bo po zgledu tistega, ki ga uporabljajo Nizozemci, postal moderen postopkovni predpis in bo veljal tako za splošne kot individualne upravne akte. Število členov bi bilo po njenih besedah treba zmanjšati s 322 na ne več kot 80.
Napovedala je tudi takojšnjo redefinicijo nalog upravnih enot in njihovo reorganizacijo, da bi nivoju statističnih razvojnih regij dosegli večjo fleksibilnost zagotavljanja storitev. Po njeni oceni so upravne enote trenutno neenakomerno obremenjene in premalo usmerjene v reševanje življenjskih položajev strank, kar vodi v njihovo nezadovoljstvo.
Vseh 58 upravnih enot v Sloveniji po njeni oceni ne sledi teritorialnemu pristopu, kar ni učinkovito v luči iskanja sinergij upravnih enot z lokalnimi skupnostmi. Kot je dejala, je problematika zamud pri izdaji gradbenih dovoljenj ena od področjih, kjer bi bilo sinergije treba iskati tudi z lokalnimi skupnostmi. Po njenih besedah bi bilo treba razmisliti o specializaciji posameznih upravnih enot za določene postopke.
Njena vizija predvideva, da bi na 12 razvojnih statističnih regij, na katere je država že prenesla določene, predvsem razvoje naloge, z državne in lokalne ravni prenesli tudi nekatere administrativno-upravne zadeve. Če bo dosežen politični konsenz, bi po njenih besedah razvojne statistične regije lahko postale samostojne pokrajine, a bodo do tega konsenza po njenih besedah težko prišli.
»Moja usmeritev bo uporabniška izkušnja«
Napovedala je iskanje rešitev za odpravo administrativnih ovir pri postopkih upravnih enot: »Moja usmeritev bo gotovo uporabniška izkušnja«. V ta namen razmišlja o ustanovitvi strateškega sveta za prenovo poslovanja javne uprave, v katerega bi bili vključeni predstavniki stroke, gospodarstva, občin in nevladnih organizacij. Sicer pa želi nadaljevati z dobro prakso rednega sestajanja skupine za lokalno samoupravo.
Član odbora Žan Mahnič je kandidatko za ministrico vprašal glede njenih načrtov za reševanje težav pri dolgotrajnih obravnavah vlog tujcev na upravnih enotah. »V luči digitalizacije ne morem pristati na tezo, da določenih nalog ni mogoče urejati izven krajevnih pristojnosti,« je odgovorila.
Ajanović Hovnikova želi nadaljevati z dobro prakso rednega sestajanja skupine za lokalno samoupravo, saj po njenih oceni kaže dobre rezultate. Na področju javnega naročanja med ključnimi izzivi izpostavlja nadaljnji proces digitalne preobrazbe ter profesionalizacijo javnih uslužbencev.
Dotaknila se je tudi nevladnega sektorja in področja prostovoljstva. Kot je med drugim izpostavila, mora biti za finančno podporo splošno koristnim dejavnostim nevladnih organizacij popolnoma nepomembno, ali so te kritične do vlade ali ne.
Po koncu zaslišanja je novinarjem razkrila imeni bodočih državnih sekretarjev na ministrstvu za upravo - to funkcijo bosta, če bo sama potrjena za ministrico, po njenih besedah opravljala Urban Kodrič in Jure Trbič.
