V Kabulu je pred ministrstvom za šolstvo v nedeljo protestiralo okoli 20 Afganistank s klici: »Šolanje je naša pravica! Odprite šole!« in »Kruh, delo, svobodo.« Protestnice so imele večinoma zakrit obraz, kot to zahteva nov zakon, proti kateremu so tudi protestirale. Zelo hitro so jih ustavili talibani v civilu.
V Kabulu pogosto protestira nekaj deset žensk, ki so izgubile službe in imajo zdaj težave pri preživljanju svojih družin. Običajno jih zaprejo in nekatere izginejo za vedno. Talibani v zadnjih devetih mesecih, odkar so spet na oblasti, vse bolj odpravljajo svoboščine in pravice, ki so si jih pridobile ženske v zadnjih 20 letih, to je od padca prvega talibanskega režima (1996–2001). V petek pa je sedanji talibanski režim kot »neutemeljeno zaskrbljenost« zavrnil zahtevo Varnostnega sveta ZN, da odpravi omejevanje ženskih pravic in svoboščin.
Po 9 mesecih od umika Natovih vojakov so Afganistanke skoraj na istem kot pred 21 leti. Med drugim si morajo od začetka maja na cesti zakriti obraz, sicer so lahko kaznovani tudi njihovi možje. Talibani prav tako zahtevajo, naj ženske brez res tehtnega razloga ne zapuščajo doma. Za ženske so sploh prepovedani šport, vožnja avtomobila in potovanje brez moškega. Vse manj je poklicev, ki jih lahko opravljajo, vse manj šol, ki jih obiskujejo. Na univerzi so ločene od študentov in imajo običajno samo verski pouk, kamor gredo, da se srečajo z vrstnicami. Nekatere iščejo rešitev v begu v tujino, a za to morajo imeti denar za podkupnino uradnikov. Vize so tako postale donosen posel.
Problematičen odnos do nepaštunskih etničnih skupin
Ženske v Afganistanu pa se bojijo še hujše uveljavitve šeriatskega prava: bičanja in kamenjanja, kot pred več kot 20 leti. Talibani vsekakor niso enotni in v polmilijonskem Heratu na zahodu države so na primer pred enim tednom prepovedali celo tiskanje slik ljudi in živali, ker je to prepovedano po koranu.
Problematičen je tudi odnos talibanov do nepaštunskih etničnih skupin: Tadžikov, Hazarov in Uzbekov.
Več kot 90 odstotkov talibanov je Paštunov, vendar ti predstavljajo le 40 odstotkov Afganistancev. V zadnjih tednih so tadžiški bojevniki pokojnega in legendarnega Ahmada Šaha Masuda na severu začeli ofenzivo. A so tadžiški uporniki za zdaj še prešibki, da bi lahko z oblasti vrgli talibane.
S svojimi terorističnimi napadi na šiitske Hazare pa nasilje povzroča predvsem Islamska država, ki je proti talibanom in ima v Afganistanu zdaj že okoli 2000 pripadnikov. Al Kaida, zaradi katere so leta 2001 ZDA z zaveznicami zasedle Afganistan, trenutno ni aktivna v Afganistanu. Vsekakor je zdaj manj mrtvih v spopadih kot v prejšnjih letih, ko je bilo tudi 4000 mrtvih civilistov na leto; v prvih šestih mesecih vlade talibanov so našteli le 400 smrtnih žrtev.
Talibanski režim so priznali le Pakistan, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, v Kabulu pa sta tudi turško in kitajsko veleposlaništvo, ki poskuša talibane pridobiti za nove svilne poti. Francija ima v Dohi odposlanca, ki je v stikih s talibani (med drugim zaradi trgovine z mamili), Kitajska in Savdska Arabija pa brezplačno pošiljata Afganistanu moko. V Afganistanu je namreč vse hujši problem pomanjkanje hrane: 23 milijonov ali polovica Afganistancev je podhranjenih. Julija 2021 je bilo podhranjenih 14 milijonov Afganistancev, kar je še vedno veliko glede na to, da so od leta 2002 do 2021 le ZDA dale za Afganistan 40 milijard dolarjev (36 milijard evrov) pomoči samo za civilne zadeve (več kot dvakrat več pa za vojaške). V sedanji stiski nekatere družine celo prodajajo svoje otroke, da bi preživele. »Ker moji otroci umirajo od lakote, nimam druge izbire,« je dejala mati, ki je prodala svojo 10-letno hčerkico 30-letnemu moškemu. Že prejšnja leta se je tako prodajalo otroke, a v zadnjem letu je tega dvakrat več.
