V času, ko se Poljska v EU brani uvedbe dogovorjenega 15-odstotnega minimalnega davka na obdavčitev največjih podjetij, sta od najbogatejših vplivnežev, ki so se zbirali pri razpravah o političnem in gospodarskem stanju sveta, zahtevala, naj milijonarje občutneje obdavčijo. Njuno sporočilo skupaj z drugimi aktivisti skupine Patriotski milijonarji in Milijonarji za humanost, v katerih se združujejo nekateri svetovni bogataši, ki si želijo večje obdavčitve svojih prihodkov, ni bilo skladno z vse večjim pehanjem za dobičkom. Ekstremno bogastvo spodkopava demokracijo, z dodatno obdavčitvijo najbogatejših pa bi se zmanjšala neenakost, prav tako bi se pomagalo blažiti krizo vse večjih življenjskih stroškov, ki jo občutijo po vsem svetu.
Tridesetletna Engelhornova, študentka germanistike na Dunaju, bi želela 90 odstotkov svojega premoženja (več deset milijonov evrov), ki ga bo podedovala po babičini smrti, darovati. Že dve leti terja, naj Avstrija, kjer prebiva, uvede davek na dedovanje. Ob nezadovoljstvu, da bo letos v revščino pahnjenih še 250 milijonov ljudi, pravi, da kot nekdo, ki je vse življenje užival ugodnosti premoženja, ve, kako sprevržena je današnja ekonomija. Pravi, da ne more več čakati, da bi nekdo nekoč nekaj ukrenil proti temu. Edina možnost, da se proti tej neenaki razporeditvi premoženja nekaj ukrene, je, da se obdavči najbogatejše, pravi Engelhornova. Po podatkih organizacije Oxfam je v zadnjih dveh letih, ko je pandemija koronavirusa razkol med bogatimi in revnimi še povečala, na svetu vsakih trideset ur vzniknil nov milijarder.