Kako da človek (Nežmah), celo z doktorskim nazivom, predstavljen kot trn v peti nekritičnosti, ki naj bi bil kritičen predvsem do medijev, ni sposoben spoznati precej preprostega dejstva: to, kar zagovarja leva politična opcija, je, generalno gledano (so tudi primitivna odstopanja – ampak, kje jih pa ni, na desnici so še večja), usmerjeno v napredek, v bodočnost, v človeka. Desna politična stran pa, kot že samo ime pove, zagovarja konservativizem, ohranjanje starega, »prežvečenega« in kapital. Zagovarja kapitalizem (zadnjo različico fasaderskega popravka trdega kapitalizma). Ta bedasta težnja, da je treba čedalje več proizvajati (in v zvezi s tem samohvala o največji gospodarski rasti, o odlični ekonomski ali ne vem kakšni kondiciji države) – ali vam je jasno, kam to pelje? Čedalje več proizvajati pomeni samo eno: vse več bo odpadkov. In rezultat: zadušili bomo planet. Ali pa morda po svetopisemsko menijo desničarji, da je planet neskončna danost?
Če bi to dejstvo prepoznal, bi mu bilo povsem jasno, zakaj kakšni »uravnoteženi« (desni) mediji ne pridejo nikamor. Da vzrok ni v tem, da so mediji v lastništvu posameznikov, ki imajo kapital (Možina je moral pristaviti piskrček: »iz vzporednega mehanizma« ...). Ampak je vzrok v tem, da ima zadostna večina ljudi kljub vsemu oči uprte v prihodnost – in se zato bolj ali manj požvižgajo na konservativizem. Sicer pa so sami s pretiranim poudarjanjem ekonomije poskrbeli, da se je število Slovencev, ki težko prenašajo razslojevanje na peščico bogatih imetnikov kapitala in na vse več revnih (ki skoraj nimajo za iz rok v usta),skokovito povečalo. Sam sebi skače v kontradikcijo: zagovarja čisto etiko (Če si včeraj rekel to, kako moreš danes trditi nekaj čisto drugega?), na drugi pa: potrebni so kompromisi, sodelovanje … Aja, sodelovanje, ki ga je ponujal Janša: ampak le, če mu bodo drugi sodelovalno prikimavali.
Pritlehnost desnice je tudi v temle: obglavljanje kot edina metoda, ki jo poznajo v strankarskem boju. Recimo Studia City. Dr. Nežmah pravilno ugotovi, da je to nekreativna metoda – morali bi ustanoviti recimo Studio Domovina. Ampak ni treba veliko ugibati, da bi ta oddaja končala tako kakor recimo časopisa Jutro ali Slovenec. Saj je vendar notorno znano, da se Nova24TV drži bolj ali manj zato, ker jo podpira madžarski kapital. Najbrž ni dosti drugače s kakšnim drugim medijem desne provenience.
Spotakne se ob rolanje posnetka Roberta Goloba, ki da s svojo razmršeno frizuro prihaja v parlament. Niti toliko ni sposoben, da bi prepoznal, da se ta scena rola zato, ker je urednikom različnih medijev najbolj ekonomično zarolati že posneti posnetek (da to ni rolanje z namenom pranja možganov, ampak zato, ker se s tem kaj prišpara). Hkrati pa dr. Možina dvakrat zarola Štefančičev »jebeno«. Pa kako pogosto je Janša poskrbel, da se je imelo kaj njegovega rolati, ker je neumorno »ustvarjal« take in drugačne tvite. Ker so bili, po definiciji dr. Nežmaha, dogodek.
In o depolitizaciji: najglasnejši je bil minister Hojs (kako bo depolitiziral policijo). Golob le želi vzpostaviti normalno stanje. In uporabi izraz depolitizacija. Mogoče bi bilo primerneje, da bi uporabil izraz de-depolitizacija. Saj mogoče ga celo je, ampak desnica je že tolikokrat sprevrgla izrečeno tako, da iz rečenega potegne le nekaj, kar je njim v prid.
Seveda se ne trapim z mislijo, da bo Nežmah odslej bolj realen (ker on ne vleče potez nazaj), ampak da bo vsaj poskušal biti enakovredno kritičen do leve in desne politike.
Uroš Blatnik, Ljubljana