»Najprej smo jo okrog leta 1980 posneli s skupino Venera, vendar te izvedbe na radijskih postajah skorajda ni moč slišati. Širše množice je dosegla izvedba s skupino Gu-Gu. Za ploščo nam je zmanjkalo materiala in s Čarlijem Novakom sva prišla na idejo, da bi posneli to pesem. Mimogrede, zanjo nikoli nisem dobil napisanega besedila, povzel sem po tem, kar sem slišal od drugih. Grega Forjanič je naredil nov aranžma in na koncu smo ploščo naslovili kar Sam po parku. Nekaj let po izidu sva se srečala z avtorjem besedila Bogdanom Gjudom. Pohvalil je našo izvedbo in bil vesel, da smo jo obudili in je z našo pomočjo postala slovenski evergrin.«
Skupina Gu-Gu je delovala v letih od 1983 do 1988. V prvotni zasedbi so bili basist Čarli Novak, kitarist Roman Medvešek, klaviaturist Igor Ribič, ki ga je ob odhodu k vojakom zamenjal Tomaž Žontar, bobnar Tone Dimnik, namesto katerega je kasneje igral Marjan Vidic, ter kitarist in vokalist Tomo Jurak, ki nam je o razlogih za njihovo takratno druženje povedal: »Bili smo profesionalni glasbeniki in od tega smo živeli. Gu-Gu je bil namenski bend. Sestali smo se zato, ker smo hoteli nekaj zaslužiti, predvsem pa zato, ker smo v glasbi, ki smo jo izvajali, uživali.« Svoje zadovoljstvo so izdatno prenašali na občinstvo, ki se jim je pridružilo na njihovih nastopih. Med drugim so bili v Bernardinu nepogrešljiv glasbeni del Portoroških noči in večerov okoli nje; če omenimo le ene izmed nastopov, ki so se vtisnili v spomin takrat mladi publiki, ki danes odšteva zadnja leta pred upokojitvijo.