Ustrezno odvajanje zraka iz zaprtih prostorov je za bolniišnice ekonomsko neupravičeno, kajti okuženi so vir največjih prihodkov. Seveda samo zlobni tako pišemo ob podatkih o dobičkih ali zaslužkih bolnic s covidnimi pacienti.
Zdaj pa se je zgodil dr. Golob in napoved o prihodnji odgovornosti posameznikov v izvršni veji oblasti in v drugih javnih institucijah, kjer je na plačilni listi preko 190.000 ljudi. Med katerimi žal ni nikogar, ki bi v dveh letih zahteval ali dosegel to, da se nepotrebno dodatno delo tisočev v zdravstvu prekine s tem, da se širjenje epidemije v kritičnih skupinah zmanjša. Kot pravi dr. Golob, za to posamezniki zaradi nekaterih izjem niso bili zainteresirani.
Nisem pristaš pričakovanja odgovornosti posameznikov v javni upravi in na ministrstvih, temveč definiranja kazenske in materialne odgovornosti vseh, vključno s predsednikom vlade. Tako imamo v zasebnem sektorju. Še dobro, da novinarke vprašanja odgovornosti poznajo zelo dobro.
Zato je smiselno postaviti vprašanje, ali so investicije, ki jih pred volitvami dela ministrstvo za zdravje, pomembnejše od zmanjšanja števila okuženih in umrlih. To je enaka dilema kot pet miljard evrov, za kolikor je Janševa dodatno zadolžila državo. Ne koliko je denarja porabila, temveč za kaj ga je namenila. V kaj koristnega, kar dela dodano vrednost. Zato so investicije v širitve bolnišnic za covid, ne pa najprej v sisteme, ki okužbe preprečijo, tako zelo značilen slovenski pristop.
Ključni kadri odhajajoče vlade so svojo politično kariero začeli v socializmu. In iz njega povlekli zgolj tiste stvari, ki jim koristijo. Recimo pri vodenju države: varčevali bomo, pa naj stane, kolikor hoče.
Mitja Vilar, Šmarje Sap