Voditelji Evropske unije so včeraj, na dan Evrope, v roke uradno prejeli predloge njenih prebivalcev o tem, kakšna naj bo Unija videti v prihodnje in katere ukrepe najbolj potrebuje. Približno 800 državljanov je leto dni sodelovalo na konferenci o prihodnosti Evrope, še več kot 50.000 na spletu, iz tega pa je nastalo 49 konkretnih predlogov, ki so jih zapisali v sklepno poročilo konference. To poročilo je včeraj v Strasbourgu romalo k voditeljem EU. Ti imajo zdaj nalogo, da neobvezujoče predloge skupaj z državami članicami proučijo in morda spravijo v stvarnost.
Med predlogi so vzpostavitev minimalnega standarda zdravstvenega varstva po vsej EU, povečevanje samozadostnosti v kmetijstvu, pogojevanje zunanje trgovine in investicij s spoštovanjem človekovih in delavskih pravic, okrepitev vloge zunanjepolitičnega predstavnika EU in vloge EU pri upravljanju zakonitih migracij ter vrsta drugih.
Hitenje pomeni tveganje
Eno od velikih vprašanj, ki se s koncem konference porajajo, pa je, ali naj EU spremembe v delovanju doseže tudi s spreminjanjem svojih pogodb. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je to včeraj v Strasbourgu podprla, prav tako Francija. Predsednik Emmanuel Macron, ki je bil pobudnik konference, napoveduje razpravo o tem na prihodnjem srečanju evropskega sveta. Idejo o konvenciji za revizijo pogodb EU podpira tudi slovenski predsednik Borut Pahor, rekoč, da je njegova osebna želja, da bi bil to »eden od postopnih korakov k Združenim državam Evrope«.
Trinajst držav članic, med njimi Slovenija oziroma njena vlada, pa se je izreklo proti hitenju. Objavile so neuradni dokument (non-paper), v katerem so pozdravile delo konference o prihodnosti Evrope, vendar ob tem zapisale, da njen namen nikoli ni bil spreminjanje pogodb EU ter da bi »nepremišljeni in prehitri« poskusi s takim procesom pomenili tveganje, da se politična energija preusmeri vstran od nujnih nalog. Sklepov konference ne bi smeli uporabljati za »posebne institucionalne interese«, so navedle Švedska in Danska (po neuradnih informacijah pobudnici dokumenta), Finska, Litva, Latvija Estonija, Češka, Poljska, Slovenija, Hrvaška, Romunija, Bolgarija in Malta.
Njihova kritika naj bi letela predvsem na evropski parlament, ki je prejšnji teden sprejel resolucijo s pozivom k spremembam pogodb EU. »Žal je evropski parlament konferenco uporabil za doseganje lastnih institucionalnih interesov, denimo za to, da bi dobil zadnjo besedo pri potrjevanju proračuna, pravico do predlaganja zakonodaje, vlogo pri procesu izbire kandidatov za predsednika evropske komisije,« je Politico citiral neimenovanega diplomata EU. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan je po poročanju STA dejal, da Slovenija ne želi, da se omenjenim predlogom sprememb, ki so zbrani pod eno od 49 točk, daje takšna teža, saj se s tem zasenči vseh preostalih 48 točk predlogov.
Še manj odločanja s soglasjem?
Spreminjanje pogodb EU bi bilo dolg proces. Potrditi bi ga morali parlamenti vseh članic, ponekod bi izpeljali referendume. Danska naj bi imela pomisleke tudi zaradi lastne izkušnje, ko leta 1992 na prvem referendumu ni bila potrjena maastrichtska pogodba.
Eno od vprašanj, ki se ob tem odpirajo, je tudi možnost premika k odločanju s kvalificirano večino na področjih, kjer je zdaj potrebno soglasje, denimo pri zunanji politiki ali davkih. Zlasti manjše države bi s tem izgubile nekaj teže. Odločanje s kvalificirano večino, ki že velja na številnih področjih, zahteva, da predlog podpre najmanj 55 odstotkov članic (15 od 27) s skupno vsaj 65 odstotki prebivalcev EU.
Macron pa je v Strasbourgu podal tudi idejo o nastanku evropske politične skupnosti, v kateri bi bile poleg EU tudi nečlanice in ki bi predstavljala nov prostor političnega, varnostnega, gospodarskega in drugega sodelovanja. To je tudi njegov odgovor na želje Ukrajine in drugih držav, ki bi rade hitro postale članice EU, kar pa je nerealno – sam pravi, da lahko traja desetletja. Macron je dodal, da bi v takšni skupnosti lahko sodelovale tudi nekdanje članice EU, torej Velika Britanija.