Kaj pa, če bi objavili, da prodajamo enega najboljših nemških prezračevalnih sistemov, da ima naprava več kot 90-odstotni toplotni izkoristek in številne – sicer splošno manj znane, ampak vseeno – nagrade. In še, da Eko sklad daje subvencije za te super naprave. Torej bomo kupci še nagrajeni! Ob takšni najavi ni kaj odlašati, treba je ujeti vlak in velike popuste – najbolje je takoj vplačati, saj ne bomo ne prvi ne zadnji.

In res, več tisoč Slovencev je podleglo reklamnim sporočilom številnih ponudnikov skoraj čudežnih prezračevalnih naprav, ki imajo izjemen toplotni izkoristek, ni treba napeljevati cevi po hišah in stanovanjih in je zadeva v enem dnevu narejena. Kaj bi čakali, še posebej, če Eko sklad daje subvencije. Država gotovo ne bi dajala denar za nekaj, kar ni super dobro, mar ne?

Živimo v času šibkih držav in močnih poslovnih subjektov, ki govorijo, trdijo, pišejo in objavljajo kar koli, ne glede na to, ali je res ali ni. Vedo, da je roka pravice šibka in počasna, dobički pa so močni in hitri.

Se spomnite čaja za hujšanje, ki so ga pred časom oglaševali praktično vsak dan, vsako uro. Verjetno je vsak Slovenec kupil vsaj eno škatlo tega čudežnega čaja za hujšanje. Kilogramov na račun tega čaja ni izgubil nihče, prodajalec je obogatel in izginil v druga okolja, mi pa smo ostali brez denarja in z odvečnimi kilogrami. Vendar to ni bil edini »davek na neumnost«.

Pomagala je epidemija

Podobno se dogaja na področju prezračevanja, ki je čez noč postalo poslovni hit. Naenkrat smo ugotovili, da je zrak v bivalnih prostorih slab, da je treba takoj nekaj storiti in da je sistem z lokalnimi aparati najbolj hitra in dobra rešitev. Epidemija je bila voda na mlin temu dogajanju. Zanimivo in poučno je dejstvo, da se največ lokalnih aparatov vgrajuje v nove, 2–3 leta stare hiše. Namreč uporabniki kmalu ugotovijo, da je bivanje v kakovostno zatesnenih hišah nezdravo in nekomfortno in da morajo takoj kaj narediti. Žal je večina izbrala napačno odločitev, podlegla je močnim reklamam ter šibki državi in stroki.

Pri lokalnih rekuperatorjih imamo dve glavni tehnologiji: konstanten dvosmerni tok zraka in dvosmerni izmenični tok zraka. V prvem primeru so to mali rekuperatorji z lamelnim jedrom v katerem sta zračna tokova popolnoma ločena, smer kroženja zraka je konstantna. Toplotnega izkoristka je 50–80 odstotkov in nekatere naprave imajo tudi certifkatPHI (Inštituta Pasivhaus).

Popolnoma druga zgodba pa je pri tako imenovanih decentralnihrekuperatorjih, dejansko regeneratorjih z izmenično smerjo kroženja zraka. Regenerativni prenosniki so tako rekoč idealni za prenos škodljivih onesnaževalcev iz odtočnega v dotočni zrak. Sporno je, da svež zrak v vsakem primeru potuje skozi regeneracijska jedra, ki so predhodno onesnažena z notranjim zrakom. Zrak kroži približno eno minuto iz zunanjosti v notranjost in potem se smer zamenja. Imenujejo jih tudi »push-pull« naprave. Imajo keramično jedro ki je v fizičnem kontaktu z zavrženim in svežim zrakom, zato v času epidemije uporaba takih naprav ni dovoljena. Te naprave imajo tudi filtre, ki pa ne morejo kaj dosti koristiti, saj lahko zračni tok ob menjavi smeri vrne umazanijo nazaj v prostor. Obstajajo naprave v paru in tudi take, kjer par naprav ni potreben: keramično jedro imajo razdeljeno na dva dela: skozi polovico jedra kroži zrak v eni smeri in skozi drugo polovico v nasprotni – vsako minuto se smeri zračnega toka zamenjata.

Tovrstna rekuperacija ima pri malih napravah bistveno nižjo učinkovitost prenosa toplote kot prej omenjene. Vendar ponudniki vsi v en glas trdijo, da imajo njihove naprave »do« 96 odstotkov temperaturnega izkoristka oziroma kar brez predloga »do«, enostavno trdijo, da imajo izkoristka vračanja toplote 93, 95, 96 ... odstotkov.

Želel sem preveriti te trditve in od več ponudnikov sem zahteval certifikate, poročila o meritvah, ki takšne rezultate dokazujejo. In jih niso poslali, nimajo jih na internetnih straneh, enostavno jih ni za dobiti. Logična razlaga je torej, da jih ne moremo dobiti, ker jih enostavno ni. Ali je mogoče, da velika podjetja navajajo neresnične podatke? Je mogoče. Gre za velike denarje in dobičke. Tudi Eko sklad sem prosil za kopije certifikatov, na podlagi katerih so uvrstili te naprave na seznam za državne subvencije. Nisem dobil odgovora – kot da gre za vojaško skrivnost.

Ni ustreznih dokazil

Medtem ko imamo običajni ponudniki rekuperacijskih sistemov in naprav vse certifikate za vse naprave na internetu in v prodajnem salonu visijo na zidu, si ponudniki lokalnih regeneratorjev lahko privoščijo, da ne pokažejo nikakršnega certifikata, pa vseeno trdijo da je izkoristek naprav več kot 90-odstoten in kupci zanje prejmejo celo subvencijo. Po slovenski zakonodaji se lahko prodajajo le rekuperatorji, ki imajo pri srednjem obratovalnem volumnu najmanj 50 odstotkov oziroma po PURES 65 odstotkov izkoristka, v nizkoenergijskih stavbah pa vsaj 75 odstotkov toplotnega izkoristka. Torej se naprav brez ustreznega dokazila, ki potrjuje to minimalno zahtevo, sploh ne sme prodajati.

Da bi dokazali trditev, da so tovrstne naprave neustrezne kakovosti, smo dve napravi poslali na meritve na Fakulteto za strojništvo in rezultati so nas presenetili, saj so slabši od naših pričakovanj. Ena pri nas najbolj prodajanih decentralnih naprav ima pri srednji hitrosti le 35 odstotkov temperaturnega izkoristka, kar je veliko manj kot zatrjevanih 96 odstotkov.

Na tržno inšpekcijo smo dali predlog za prepoved prodaje tovrstnih naprav, pa so nas napotili na ministrstvo za okolje in prostor. Od tam še ni rezultatov, tuhtajo že eno leto, medtem pa se dela škoda. Škodo imajo javna sredstva, ki so bila neupravičeno dodeljena številnim občanom in jih bo moral tisti, ki je zavajal z napačnimi podatki, vrniti. Škodo so utrpeli občani, projektanti, investitorji, ki so zaupali besedam proizvajalca in so projektirali, vgradili in kupili tovrstne naprave. Ta škoda ni tako majhna, saj se na nas obračajo kupci sistemov »push-pull«, ki z njimi niso zadovoljni in želijo kakovosten sistem centralne rekuperacije. To pa ni tako enostavno, saj so za sistem, s katerim niso zadovoljni, že plačali skoraj enako, kot bodo morali dodatno plačati za centralni sistem, v stenah pa jim bodo za spomin ostale neuporabne luknje.

Gre za veliko večjo prevaro in škodo, kot je nastala denimo pri tovarni Volkswagen, ki je goljufala pri izpustih vozil, česar pa uporabniki niti niso čutili na lastni koži. Jaz sem svojo nalogo v mogočih okvirih opravil: opozoril sem na problem, ga prijavil pristojnim organom in celo plačal meritve naprav, ki jih proizvajajo in prodajajo druge pravne osebe.

Sedaj so na vrsti odvetniki, ZPS, MOP, nezadovoljni kupci in pravna država. Pričakujem tudi odziv IZS, ki bi lahko že prej opozorila na ta problem, izdala smernice projektantom in od ponudnikov zahtevala ustrezna dokazila. Izleta na Jupiter verjetno ne bom izpeljal, bom pa morda kaj prispeval k normalizaciji pravne države na tem področju in morda kakega investitorja odvrnil od napačne odločitve.