Prva aprilska nedelja je rezervirana za pravi svetovni kolesarski praznik, drugi spomenik sezone – dirko po Flandriji. V Flandriji je kolesarstvo nedvomno šport številka ena, ob ponovno sproščenih koronskih ukrepih pa se je ob 273-kilometrski progi zbralo več kot milijon gorečih navijačev. Izjemno vzdušje je poneslo Tadeja Pogačarja, a na koncu je vso slavo še drugič v karieri tam pobral Mathieu van der Poel.

Slovenci razbili dirko

Flandrijci svoj spomenik štejejo za najpomembnejšo enodnevno dirko sezone. Za goreče ljubitelje kolesarstva je prva aprilska nedelja pomembnejša od morda še bolj legendarnega spomenika Pariz–Roubaix. Po današnjem ogledu 106. izvedbe dirke je marsikomu lahko jasno, zakaj.

Na startu so bili trije slovenski kolesarji – Matej Mohorič in Jan Tratnik (oba Bahrain Victorious) in prvi kolesar sveta Tadej Pogačar (UAE Emirates). Vsi trije so v Belgijo prišli v odlični formi in odločeni, da niz slovenskih zmag na največjih enodnevnih dirkah podaljšajo na številko tri. Zadnji spomenik lanske sezone (po Lombardiji) je pripadel Pogačarju, prvega letos (Milano–San Remo) pa je z novo tehnično ukano dobil Mohorič.

Mrzel dan, na startu dirke je bila temperatura komaj nad lediščem, se za slovenske ljubitelje kolesarstva ni začel najbolje. Tadej Pogačar se je že po dobrih 20 kilometrih znašel na tleh. Na srečo ni prišlo do ničesar hujšega, le malce je pretresel noge in se vrnil v glavnino. Nato je dirko zaznamovalo devet ubežnikov, ki pa niso bili nevarni za končni razplet dirke.

Ob začetku pomembnega dogajanja so bili vsi najboljši skupaj, izjemni Tadej Pogačar pa je še enkrat več pokazal, da je čudežni deček kolesarstva, ki ne taktizira. Prvič je napadel že 56 km do cilja na kratkem vzponu Oude Kwaremont, ki so ga kolesarji prečkali drugič v dnevu. Številni niso mogli slediti napadu volka iz Klanca pri Komendi, a 23-letnik si je šele pripravljal teren in karavana se je nato ponovno združila. Na še veliko bolj zahtevnem vzponu Paterberg, ki ima tudi več kot 20-odstotni odsek, je mišice kazal Tratnik. Tudi tokrat ni šlo za ključni moment dirke, je pa že nazorno pokazal razmerje moči med kolesarji. Do cilja je bilo še vedno 50 kilometrov. Na naslednjem vzponu 46 kilometrov do cilja pa je znova v svojem stilu pospešil Pogačar. Za mnoge nerazumljivo, a izkazalo se je, da je v boju za zmago ostalo le še pet kolesarjev.

Najprej šov Pogačarja, nato pa taktična napaka

Tudi peterica ni dolgo ostala skupaj, saj sta, ko so kolesarji še tretjič prečkali Oude Kwaremont, za šov poskrbela slovenski as in prvi favorit dirke Mathieu van der Poel (Alpecin Fenix). Sledilo je spektakularnih 18 kilometrov z še enim vzponom na Paterberg 12 kilometrov do cilja. Prvi kolesar sveta se je pred ključnim delom dirke še zadnjič na hitro okrepčal in nato na 20-odstotnem odseku s kockami napadel na vso moč. Nizozemec je močno trpel, a je upel odgovoriti na napad Slovenca. Skupaj sta tako ostala za zadnjih 10 kilometrov, oba sta bila pri koncu s svojimi močmi. Prvi zasledovalci so zaostajali pol minute, a vodilna dvojica je prednost pred težav zadrževala do ciljnega sprinta, ki pa ga je pet kilometrov do cilja dodatno začinil še dež.

Tri kilometre do cilja sta vodilna kolesarja na dirki odvrgla še zadnje bidone s kolesa in se v celoti pripravila na zaključni dvoboj za prestižno zmago. Van der Poel je že poznal načrt, kako zmagati, saj je bil tam najboljši leta 2020, Pogačar je na driki nastopil prvič. Ob velikem taktiziranju sta se povsem na cilju dvojici priključila še Dylan van Barle (Ineos) in Valentin Madouaso (FDJ). Slovenec se je ves čas skrival za kolesom Nizozemca in ni hotel pričeti s ciljnim sprintom, za trenutek sta se skoraj ustavila in kar naenkrat so se v sprintu znašli štirje kolesarji. Tadej Pogačar je ostal zaprt in je ostal celo brez zmagovalnega odra, vse svoje izkušnje pa je izkoristil van der Poel, ki ni prepustil, da bi mu po izjemenem dnevu zmago ukradel kolesar iz drugega plana.

Tadej Pogačar je s svojim dosežkom vseeno močno popravil do sedaj najboljšo slovensko uvrstitev na tej sloviti dirki. Do danes je bil namreč najboljši Simon Špilak, ki je bil leta 2008 deveti. Tudi preostala Slovenca sta dirko končala v ospredju. Tratnik je bil 12., Mohorič pa 21.

Van der Poel: Morda mora Pogačar tukaj še nekajkrat sprintati, da mu bo uspelo

»Hitro so se nama bližali in s sprintom sem moral poskusiti malce prej od pričakovanj. Pogačar je bil izjemno močan na Kwaremont in Paterberg. Bil sem že tik pred tem, da bi spustil njegovo kolo. Še nikoli nisem čutil toliko mlečne kisline v mišicah, ampak vedel sem, da moram priti čez Paterberg na njegovem kolesu. Pošteno me je bolelo, a trdo sem delal za to, dal sem 100 odstotkov in uspelo mi je,« je odločilne trenutke dirke komentiral Nizozemec, ki se je nato dotaknil tudi Pogačarja. »Bilo je malo čudno, da se je ukvarjal le z mano in ne z zasledovalci, ki so se hitro bližali. Kar šokanten razplet,« je še dejal današnji zmagovalec. Na vprašanje, ali mu je žal, da Pogačarja ni na odru za zmagovalce, je pomenljivo dodal: »Najbrž je bil danes res najmočnejši, dirkal je zelo agresivno. Zaploskal bi mu, če bi zmagal oziroma me premagal. Morda mora tu še nekajkrat sprintati, da mu bo taktično uspelo.«

Kljub tokratnem neuspehu se je 23-letni Slovenec na dirki zelo zabaval in je v cilju hitru umiril glavo. »To je bila nora izkušnja in vrhunska dirka. Ekipa je bila popolna. Na koncu sva ostala sama z Mathiejuem in vzdušje na vzponih je bilo res sijajno,« je hitro dirko povzel Pogi, ki se je dobro zavedal, da je bil na zadnjem vzponu dneva zelo blizu ključnemu trenutku do zmage. »Bil je trenutek, ko je komaj prišel nazaj, skušal sem napasti, a tudi moje noge niso bile več najboljše. Bil je res odličen, bolj kot ne sva bila izenačena. Skušal sem ga premagati v sprintu, a to ni bil moj dan,« je dodal član ekipe UAE Team Emirates, ki nato niti ni več obžaloval, da je v sprintu moral priznati premoč. »V tistem trenutku sem bil res razočaran, saj sem bil povsem zaprt. To je pač kolesarstvo. Včasih si zaprt, včasih pa imaš prosto pot. Nisem bil jezen na nikogar, morda je bilo tako videti navzven. Bil sem le jezen nase in frustriran, ker v zadnjih metrih nisem mogel sprintati, kot bi si želel,« je sklenil slovenski šampion, ki je povedal še, da je zelo užival v izjemenm vzdušju ter je zatrdil, da se bo na driko še vrnil.