Rezultati so dosledno pokazali, da volilke in volilci menijo, da so kandidatke bolj sposobne in jih bodo pogosteje volili, vendar v manjši meri pričakujejo, da bodo zmagale. Te ugotovitve so presenetljive glede na to, da so bile kandidatke tudi pri reševanju izzivov v obrambi ocenjene kot bolj sposobne. Čeprav avstralski volilci, predvsem na levem centru in bolj pogosto volilke kot volilci, v tej raziskavi večinoma bolj podpirajo kandidatke, pa ne pričakujejo, da bodo kandidatke zmagale, deloma zato, ker spol dojemajo kot glavno oviro za uspeh kandidatk.
Ženske in tisti, ki so naklonjeni strankam leve sredine – laburistov/zelenih – bolj podpirajo kandidatke, vendar so raziskovalke našle malo dokazov, da so tisti, ki so povezani z liberalci/nacionalisti, odkrito sovražni do kandidatk. V tem pogledu so ženske in levičarji sicer bolj naklonjeni kandidatki kot kandidatu, vendar raziskovalke niso našle nobene skupine, ki bi bila odklonilna ali odkrito sovražna do ženske predsednice vlade.
Na neki ravni je to majhna zmaga političark – volilci in volilke so odprti za njihovo napredovanje na najvišjo raven oblasti – vendar predvidevajo, da ne bodo uspešni. Očitno je torej neskladje med želenim kandidatom (namera volilk in volilcev) in tem, kakšen bo po njihovem mnenju verjeten izid na volitvah. Rezultati te študije kažejo, da v Avstraliji ponotranjena pristranskost do žensk v politiki znotraj volilnega telesa ni problem. Volilci prej pričakujejo, da se bodo ženske soočile z drugimi, institucionaliziranimi ovirami, ki jih bodo izločile iz tekme.
Zaključek raziskovalk: V tem kontekstu postajajo učinkovite kvote vse pomembnejše politično vprašanje, saj gre za mehanizem, ki lahko premosti institucionalne ovire, zaradi katerih imajo kandidatke manjše možnosti za izvolitev, in lahko dejansko omogoči bolj enakopravno zastopanost spolov.
Koliko pa so ti izsledki veljavni za naše okolje?
Mislim, da v veliki meri. To potrjujejo denimo rezultati glasovanj na predsedniških volitvah, ko je kandidatka desne sredine Barbara Brezigar povsem enakovredno tekmovala s kandidatom levega centra, ali izidi na zadnjih evropskih volitvah, kjer je največ preferenčnih glasov zbrala socialna demokratka Tanja Fajon in kjer so volilke in volilci s preferenčnimi glasovi odločili, da gre v evropski parlament delegacija iz Slovenije v paritetni sestavi.
Pravo vprašanje v našem primeru pa je, ali smo ženske v naši družbi že dovolj močne in ali imamo dovolj zaveznikov med emancipiranimi moškimi v strankah, da lahko dosežemo zakonsko obvezno kvoto 50-50 plus minus ena, zadrgo z vsako drugo listo v volilnih enotah z žensko na prvem mestu, odpravo volilnih okrajev in obvezen preferenčni glas ter tako odpravimo dokazano diskriminacijo, ki so je od svojih parlamentarnih strank še vedno deležne kandidatke s tem, da jih njihovi strankarski voditelji in volilni strategi v mnogo večjem številu kot kandidate pošiljajo kandidirat v neizvoljive okraje.
Sonja Lokar, Ljubljana