Narodni dom v Trstu je po več kot sto letih vnovič v lasti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Piko na »i« procesu, ki je trajal desetletja, ključen zagon pa dobil v zadnjih letih ob zavzemanju predsednikov obeh držav Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja, so postavili včeraj na tržaški prefekturi (v palači zvezne vlade). Pogodbo o brezplačnem prenosu lastništva Fabianijeve palače, v kateri je bil Narodni dom, sta podpisala predsednik Fundacije Narodni dom Rado Race in Roberto Di Lenarda, rektor tržaške univerze. Ta bo po dogovoru lahko še deset let – do prenove druge lokacije – brezplačno uporabljala prostore v stavbi, kjer domuje Visoka šola za tolmače in prevajalce.
Ob podpisu pogodbe je bil navzoč tudi Mattarella, ki je bil včeraj na krajšem obisku v Trstu. »Da se ta postopek zaključi na prefekturi, v vladni palači ob prisotnosti predsednika republike – mislim, da več od tega nismo mogli pričakovati,« je za Radio Slovenija dejal Race.
Mattarella je bil kasneje na univerzi na inavguraciji akademskega leta in v govoru je dejal, da je Trst ozemlje na meji s težko preteklostjo, da pa tudi vrnitev Narodnega doma predstavlja primer Evrope, katere usoda sta mir in sodelovanje. Ob tem pa je celina zdaj priča »oživljanju agresivne nacionalne sebičnosti, koraku nazaj v zgodovini in civilizaciji, ki si ga nismo mogli predstavljati« in za katerega »ne moremo najti racionalne podlage«, je še rekel Mattarella, misleč na ruski napad na Ukrajino.
Slovenski predsednik se je od podpisu pogodbe v izjavi zahvalil vsem, ki so prispevali k uresničitvi prenosa lastništva, predvsem voditeljema obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, diplomatskima predstavnikoma Slovenije v Rimu in Trstu ter slovenski senatorki Tatjani Rojc.
Dolga pot vračanja
Narodni dom je bil zgrajen v letih 1901–1904 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. Gostil je številne kulturne in druge prireditve Slovencev ter bil simbol njihove prisotnosti v mestu. S prihodom fašizma je postal tarča nestrpnosti in 13. julija 1920 so ga fašisti hkrati z več drugimi slovenskimi ustanovami v mestu napadli in požgali. Pri skoku z drugega nadstropja je takrat umrl znan planinec in lekarnar Hugo Roblek, ki se je v Trstu ustavil na poti s Tirolske na Gorenjsko.
Kot odškodnino je slovenska narodna skupnost sredi šestdesetih let v Trstu dobila kulturni dom, konec osemdesetih let pa se je začelo govoriti o vrnitvi Narodnega doma, a je trajalo dolgo. Kot je včeraj zapisal Pahor, sta se o možnosti vrnitve doma z Mattarello prvič pogovarjala jeseni 2019 v Atenah, ob robu mednarodne konference o prihodnosti Evrope. Najprimernejša priložnost je bila blizu, stota obletnica požiga. Na ta dan, 13. julija 2020, sta Mattarella in Pahor najprej položila venca k spominskemu obeležju pri bazoviški fojbi in k spomeniku bazoviškim junakom, žrtvam fašizma, nato pa sta v Trstu podpisala dokument o izročitvi Narodnega doma slovenski skupnosti. Potem so bili na vrsti še uradni postopki in priprava pravne podlage za prenos lastništva, ki jo je na predlog vlade italijanski parlament potrdil oktobra lani.