Poleg neprilagojene hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola in (v zadnjih letih še posebej) uporabe telefona med vožnjo v zvezi z varnim udejstvovanjem v cestnem prometu največkrat omenjamo vožnjo na primerni varnostni razdalji. Ta pomeni, poenostavljeno, da mora voznik voziti za drugim vozilom na razdalji, ki ni manjša od tiste, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah. Izjema, ko se varnostna razdalja lahko zmanjša, je edino ob dobrih prometnih razmerah, kadar se oblikuje kolona, ki vozi z zmanjšano hitrostjo – takrat ne sme biti manjša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v eni sekundi.
Že iz zgoraj zapisanega je jasno, da enotna varnostna razdalja v metrih ne obstaja, temveč se vselej spreminja glede na hitrost. »Voznik v času ene sekunde prevozi določeno pot, ki jo enostavno imenujemo reakcijski čas ali prevožena reakcijska pot. V coni 30 v času ene sekunde prevozimo 8,3 metra, v naselju, ko je omejitev 50 kilometrov na uro, v sekundi 13,9 metra, zunaj naselja pri hitrosti 90 kilometrov na uro 25 metrov in na avtocesti pri 130 kilometrih na uro 36,1 metra,« nam je naštel trener varne vožnje iz centra Blago-Mix v Logatcu Samo Rep. Če torej varnostna razdalja mora znašati toliko, kolikor je dolžina, ki jo pri določeni hitrosti prevozimo v dveh sekundah, to pomeni, da moramo zgornje dolžine pomnožiti z dve. Pri hitrosti 30 kilometrov na uro tako znaša 16,6 metra, pri 50 27,8, pri 90 50 in pri hitrosti 130 kilometrov na uro 72,2 metra. Sicer pa se lahko o tem, ali vozi na primerni varnostni razdalji, vsak voznik v vsakem trenutku prepriča precej enostavno – pri vožnji si mora na vozišču ali ob njem izbrati neko fiksno točko (nadvoz, prometni znak, hiša …), ko vozilo, ki vozi pred njim, prepelje to fiksno točko, pa začne šteti »enaindvajset (1. sekunda), dvaindvajset (2. sekunda)«. Šele ko izgovorimo dvaindvajset, lahko prevozimo fiksno točko, ki smo si jo določili.
Največ nesreč v naseljih
Seveda vse omenjeno velja v optimalnih pogojih, kot opozarja Samo Rep, pa na varnostno razdaljo nato v veliki meri vplivajo reakcijski čas, vozilo in podlaga. »Voznik, ki je z mislimi drugje, ima seveda prekratko varnostno razdaljo, saj se mu reakcijski čas poveča. Govorim o uporabi mobilnega telefona, večfunkcijske naprave v vozilih … Pri vozilu so pomembni teža, zavorni sistem, amortizerji in seveda stanje pnevmatik. Pri tem so večja težava letne pnevmatike v zimskem času, ker so po osnovi trše in pozimi postanejo še bolj trde, kar enostavno pomeni daljšo zavorno pot,« je povedal Rep in dodal, da se na treningih varne vožnje po pravilniku agencije za varnost prometa izvaja tudi vaja za varnostno razdaljo.
Tip prometnih nesreč, do katerih pride zaradi neprimerne varnostne razdalje, je seveda omejen na nalete, zato je logično, da je neprimerna varnostna razdalja najnevarnejša tam, kjer so hitrosti večje. »Dejstvo je, da je največ prometnih nesreč zaradi prekratke varnostne razdalje v naseljih, a so te na srečo le z materialno škodo. Zunaj naselja, ko je hitrost večja, pa se ne govori o varnostni razdalji, ampak o neprilagojeni hitrost, čeprav bi mogoče lahko šlo tudi za varnostno razdaljo,« je še povedal Samo Rep, čigar besede je na neki način potrdila Nataša Kovše iz službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu: »Policija za nastanek prometne nezgode navede več razlogov. Na avtocestah in hitrih cestah je to praviloma neupoštevanje predpisane hitrosti vožnje. Vozniki povzročitelji vozijo prehitro, kar se navede kot prvi razlog. Pri mnogih prometnih nezgodah pa je kot drugi razlog navedena tudi okoliščina, da voznik povzročitelj ni upošteval zahtevane oziroma predpisane varnostne razdalje.«
»Strešice« kot pomoč voznikom
Tudi pod sedanjim načinom vodenja podatkov je neprimerna varnostna razdalja po podatkih policije peti najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč (lani se je zaradi nje zgodilo 1724 prometnih nesreč, v katerih se je 20 ljudi huje telesno poškodovalo, eden človek pa je umrl), zato ji posvečajo veliko pozornosti. »Policija nadzoruje varnostno razdaljo s pomočjo sistema provida in z laserskimi merilniki hitrosti trucam. Najpogosteje se nadzor izvaja na avtocestah in glavnih cestah. V letu 2021 je bilo ugotovljenih 3933 kršitev neustrezne varnostne razdalje, od tega 2308 kršitev na avtocesti,« so nam povedali pri policiji in dodali, da globa za neustrezno varnostno razdaljo za voznike motornih vozil znaša 200 evrov, če ti ne upoštevajo varnostne razdalje, ki je določena s prometnih znakom, pa 300 evrov in 3 kazenske točke.
A če je neprimerna varnostna razdalja na avtocesti najnevarnejša, je hkrati tam nanjo tudi najlažje opozarjati in voznikom na neki način pomagati, da se je držijo. Vsi se verjetno še spomnimo oznak »21, 22«, ki so se že kar dolgo tega pojavile na slovenskih avtocestah (delovale so na način, opisan zgoraj) in so bile po besedah Nataše Kovše po prejšnji ureditvi vsebine zakona o cestah edina preventivna vsebina, ki jo je bilo mogoče postaviti. »Od leta 2018, ko je bil dopolnjen zakon o cestah, pa smo te oznake zamenjali za tako imenovane strešice. Te so trenutno zarisane na sedmih lokacijah na našem avtocestnem omrežju, med seboj pa so oddaljene 70 metrov, kar pri upoštevanju dolžine oznak, ki je tri metre, pomeni, da je razdalja med vozili ustrezna takrat, ko je predhodno vozilo pred nami toliko, da vidimo dve oznaki. Seveda to velja pri hitrosti 130 kilometrov na uro, pri nižji pa ne, a je vseeno zelo varno, če se jo upošteva,« je še dodala Nataša Kovše.
