V KLS, ki je eden največjih slovenskih izvoznikov in dobavitelj zobatih obročev za zagon in pogon avtomobilov, so ob letošnji 50-letnici podjetja zadovoljni z doseženimi rezultati. »pridobili smo več naročil od naših tekmecev in uvedli nekaj novih proizvodov za pogon avtomobilov, kar je pomagalo, da smo lani dosegli precejšnjo rast,« pojasnjuje generalni direktor Bogomir Strašek. »V razvoj novih proizvodov in procesov ter v usposabljanje in razvoj zaposlenih smo vložili dva milijona evrov in še 8,3 milijona v investicije. Zgradili smo novo proizvodno halo in nekaj novih proizvodnih linij, obnovili starejše linije in izpopolnili obstoječe procese, da delamo bolj zanesljivo in učinkovito. Izpolnili smo večinoma vse načrte, z izjemo postavitve še ene hale, kar se je zavleklo zaradi dolgih postopkov pridobitve dovoljenj. Proti koncu leta smo jo le začeli graditi in bo dokončana konec tega meseca.«
Z dogovorjenimi posli letos dober start
Le velikemu napredku in varčnemu delu se gre zahvaliti, da je podjetje kljub razmeram na trgu lani doseglo tako visoko rast, dodana vrednost na zaposlenega pa se je dvignila na visokih 122.000 evrov na zaposlenega. Zelo jih je prizadela visoka rast cen jekla, saj so se cene tega do konca leta dvignile za 90 odstotkov. Tako visoke stroške so uspeli nadomestiti delno z višjimi cenami izdelkov in delno z večjo učinkovitostjo, za dober start v letošnje leto pa so poskrbele investicije in posli, o katerih so se s kupci dogovorili proti koncu lanskega leta. Tako se podjetju letos obeta dovolj dela, zaradi česar v KLS, ki ima 270 zaposlenih, načrtujejo dodatne zaposlitve. »Skrbi pa me, koliko časa bomo še imeli naročila zaradi situacije z ukrajinsko vojno na eni strani in zaradi visoke cene električne energije na drugi,« pove Bogomir Strašek. »Ob vsem tem tudi letos rastejo cene jekla, tako zaradi drage elektrike kot zaradi pomanjkanja baznih materialov iz Ukrajine, kot so železova ruda, koks in ferolegure, ki jih uporabljajo jeklarji.«
»Od našega največjega dobavitelja jekla smo dobili informacijo, da lahko od aprila računamo samo na tri četrtine dobav,« nadaljuje Strašek, ki pojasni, da podjetju jeklo sicer dobavljajo trije večji in en manjši evropski dobavitelj, a je problem vsepovsod enak. »Veliko jeklarjev po svetu se ustavlja. Nekateri so zaradi visokih cene električne energije nehali delati. Zato nas seveda skrbi, ali bomo jeklo, ki ga potrebujemo, sploh dobili. Skrbi nas tudi cena električne energije, ki se določa na evropski borzi, ta pa z njo špekulira in jo dviguje. Proizvodnja v nuklearki Krško ni nič dražja kot decembra, enako kljub nekoliko nižjemu vodostaju velja za hidroelektrarne, tudi v šoštanjski termoelektrarni je proizvodnja cenejša, ker so se emisijski kuponi pocenili za več kot dvajset odstotkov. Ko gledaš skozi to prizmo, do povišanja cene elektrike ne bi smelo priti, ampak ko daš energijo v isti koš, ki se mu reče borza, pa imamo take probleme. Morali bi imeti možnost slovensko energijo kupovati čim bolj direktno.«
Nekaj proizvodnje razporedili na vikend
Na račun visoke cene elektrike v KLS izgubljajo od 12.000 do 15.000 evrov na dan oziroma imajo v enem mesecu 400.000 evrov dodatnih stroškov v primerjavi z mesečnimi stroški v letu 2021. Na pobudo GZS je bil sprejet sistem ukrepov pomoči gospodarstvu zaradi drage elektrike, vendar bi podjetje glede na velikost in porabo, če se bo uvrstilo na seznam prejemnikov, lahko dobilo samo 40.000 evrov pomoči. V KLS so se odločili, da bodo zgradili sončno elektrarno z močjo dva megavata, ki naj bi bila postavljena do jeseni in bo pokrila desetino potreb po električni energiji. To je sicer še vedno premalo, a bo vsaj nekoliko pomagala pri zagotavljanju oskrbe in kompenzaciji visoke cene, ugodno pa bo vplivala tudi na ogljični odtis. V podjetju pa iščejo tudi druge načine, kako rešiti problem drage električne energije. Odločili so se, da bodo določeno proizvodnjo ustavili, nekaj dela pa v dogovoru z zaposlenimi prerazporedili na soboto in nedeljo, ko je elektrika cenejša.
Ukrajinska kriza bo imela zelo velik negativni vpliv na avtomobilsko industrijo, poudarja Bogomir Strašek. Ne le zato, ker se trgajo dobaviteljske verige zaradi dobaviteljev iz Ukrajine, Belorusije in tudi Rusije, ampak ker vojna vpliva na višanje stroškov po vsej Evropi in s tem na standard ljudi, ki prihrankov ne bodo porabljali za nove avtomobile. »Veliko je stvari, za katere ne vemo, kako se bodo razpletle. Računamo, da bomo glede na naše 'zdravje' nekako prebili to krizo, če se ne bo vlekla nekaj let. Drugače pa razvijamo tehnologijo in programe za naprej, ker bo tudi ta kriza enkrat minila. Ne ostane nam drugega kot iskati rešitve, da obdržimo v teh težkih časih poslovanje na takem nivoju, da podjetje lahko normalno obratuje. Letošnje leto ne bo tako finančno uspešno kot pretekla leta, a pomembno je, da ostanemo zanesljiv dobavitelj našim kupcem po svetu in položaj zvozimo tako, da bomo letos preživeli brez hudih finančnih posledic. Težko pa bo za druga podjetja, ki niso dovolj vlagala v razvoj, nimajo rezerv in imajo nizko dodano vrednost - ta bodo imela hude težave.«
