Dolgih trinajst let sta britanska zakonca Parmar čakala na otroka. Pred dnevi sta se z novorojenima dvojčkoma srečala prvič, a so se najsrečnejši trenutki sprevrgli v najhujšo nočno moro. Otroka je nadomestna mama pred tremi tedni rodila v Ukrajini, Manisha in Metaish Parmar pa sta z njima vred trenutno ujeta v stanovanju v Kijevu sredi vojnega območja. »Ne vemo, kam naj gremo, cele dneve poslušamo eksplozije. Zaskrbljena sva. Želiva se le prebiti do doma,« je za britanski BBC povedala gospa Parmar.
Več kot tisoč parov iz Velike Britanije, ZDA, Irske, Avstralije pa tudi od drugod vsako leto pripotuje v Ukrajino, kjer imajo z zakonom dobro urejeno nadomestno materinstvo. Vsako leto se tam na tak način rodi od 2000 do 2500 otrok. So druga najbolj priljubljena destinacija za Združenimi državami. Po številnih splavih in letih zdravljenja neplodnosti za mnoge te klinike predstavljajo zadnje upanje. Za storitev nadomestnega materinstva se lahko prijavijo heteroseksualni pari, za katerimi so vsaj štirje neuspeli cikli oploditve in vitro. Stane okoli 80.000 evrov, v ZDA, denimo, 180.000. Od tega nadomestne mame prejmejo od 14.000 in 16.000 evrov. Zadnji dve leti je združitev družin onemogočala prepoved vstopa tujcem v državo zaradi ukrepov, povezanih z novim koronavirusom, zadnje tedne starše od njihovih otrok ločuje ruska invazija na Ukrajino.
Obupani so vsi – tisti, ki so v državi ujeti skupaj z novorojenčkom, in tisti, ki se zaradi spopadov ne morejo prebiti do svojega otroka. Dvojčka Lenny in Moishe sta se Američanoma Alexu Spektorju in Irmi Nuñez rodila le nekaj ur po tem, ko so se ruski tanki začeli valiti na ukrajinsko ozemlje. Nedonošenčka, stara 33 tednov, morata v bolnišnici ostati vsaj še dva tedna. Alex in Irma sta v ZDA, od koder se trudita urediti vse potrebno za varnost svojih otrok. »Zelo zaskrbljen in utrujen sem, a vendarle poln upanja. Iz bolnišnice, kjer sta se rodila, so ju morali odnesti čez cesto v cerkev s kletjo, ker tam ni bilo več varno. Dan kasneje so ju z rešilcem odpeljali v drugo bolnišnico s primerno opremo,« je za CNN pojasnil njun oče Alex. Strah in zaskrbljenost sta povsem upravičena, saj je bila le dan ali dva zatem, ko so dojenčka premestili drugam, porodnišnica, v kateri sta se rodila, tarča napada. Zanju trenutno skrbi nadomestna mama, ki čez lužo pošilja fotografije in posnetke otrok. Iz Ukrajine bi ju radi spravili čim prej, a jim to preprečujejo tudi njune zdravstvene težave. Alex in Irma se na drugi strani sveta čutita nemočna, a se vendarle trudita, da prek spleta in telefona pomagata pri iskanju odprtih lekarn v bližini bolnišnice in trgovin s posebnim mlekom, ki ga dojenčka potrebujeta.
Kako med vojno do dokumentov?
Podobno usodo si z njima deli še več kot sto parov, katerih otroci so se že rodili ali pa nadomestne mame porod še čaka. Mnoge od njih so se pred ruskimi silami zatekle na varno v zaklonišča, v katerih se je od začetka vojne rodilo že več otrok. S klinik na vzhodu so v pričakovanju napadov nosečnice premestili na zahod ali pa vsaj do prestolnice. V kliniki za plodnost BioTexCom so za nadomestne mame in novorojenčke zaradi grožnje vojne preventivno zgradili zaklonišče, ga opremili s plinskimi maskami, spalnimi vrečami, plenicami, odejami, konzervami s hrano, zdravili, prvo pomočjo in jaslimi. Po navedbah pravnega svetovalca klinike Denisa Hermana lahko zaklonišče sprejme do 200 ljudi, kar naj bi bile vse njihove stranke, ki so trenutno v Ukrajini. »V primeru izbruha nasilja staršem in otrokom ne obljubljamo gurmanskih obrokov in udobne postelje, lahko pa jim zagotovimo varnost,« pravi zaposlena na kliniki. Herman je spomnil, da so se s podobnimi kriznimi razmerami soočili že leta 2014 in da so jih preživeli brez težav.
Nekateri novopečeni starši so v najhujših trenutkih svojega življenja naleteli še na administrativne prepreke. Britanska zakonca Parmar je njuno veleposlaništvo po dokumente za otroka poslalo v z avtom štirinajst ur oddaljeni Lvov. Pot vodi čez vojno območje. »Mislil bi si, da bi bili v takšni situaciji bolj razumevajoči in bi nujne dokumente v krizi izjemoma poslali prek spleta v elektronski obliki. A ni tako,« sta se za oddajo Dobro jutro, Britanija oglasila iz Kijeva. Britansko vlado prosita za pomoč, da bi se lahko čim prej in varno vrnili v domovino, a so jima od tam sporočili, da imajo pri tem dokaj zvezane roke. Američan Alex Spektor pa se je obrnil na administracijo predsednika Joeja Bidna: »Pomagajte nam spraviti otroka iz Ukrajine ali pa ju vsaj preseliti v drugo, varnejše mesto.« Avstralci, denimo, za izdajo otrokovega rojstnega lista zahtevajo prisotnost obeh staršev v Ukrajini. Nujen je intervju oziroma pogovor na veleposlaništvu, a ker to ni več odprto, tudi potnega lista ne morejo dobiti. Seveda lahko z dojenčkom počakajo na umiritev razmer ali pa, če staršev ni v državi, najamejo varuško zanj. Drugi se trudijo nosečo nadomestno mater spraviti na varno v sosednjo državo, a se lahko situacija zaplete, ker v Ukrajini podpisana pogodba tam ne velja več. Po poročanju tujih medijev je zaskrbljenim staršem na pomoč priskočila Irska, ki je v ekstremnih razmerah pospešila in poenostavila postopke za pridobitev dokumentov.
