Na navadnih oddelkih je zaradi covida-19 hospitaliziranih 18 bolnikov manj kot dan prej, število hospitaliziranih zaradi covida-19 na intenzivnih oddelkih je manjše za ena. Skupno število hospitaliziranih s potrjeno okužbo je sicer 462, kar je 41 manj kot dan prej. Na navadnih oddelkih je 171 bolnikov s covidom-19, na intenzivnih pa trije. Po podatkih vlade je v četrtek umrlo šest bolnikov s potrjeno koronavirusno okužbo.
V četrtek so pristojni potrdili 39 okužb z novim koronavirusom več kot dan prej, aktivnih primerov okužb pa je 1932 manj kot dan prej. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov trenutno znaša 1634, kar je šest manj kot dan prej. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev še naprej upada in trenutno znaša 1355, kar je 92 manj kot dan prej.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih vlade cepljenih 1.263.985 ljudi ali 60 odstotkov, polno cepljenih pa je 1.218.684 oseb ali 58 odstotkov.
Eurobarometer: Pandemija covida-19 s hudimi posledicami za ženske
Raziskava Evropskega parlamenta, ki jo je ta naročil ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, je pokazala, da je pandemija močno vplivala na zasebno in poklicno življenje žensk, ob tem pa je povzročila tudi porast nasilja nad njimi.
V raziskavi je kar 77 odstotkov žensk v EU menilo, da je pandemija v njihovi državi povzročila porast fizičnega in čustvenega nasilja nad ženskami. Rezultati se gibljejo med 93 odstotki žensk v Grčiji in 47 odstotki na Madžarskem. V Sloveniji je kar 83 odstotkov vprašanih žensk menilo, da se je fizično in čustveno nasilje nad ženskami v času pandemije povečalo.
38 odstotkov žensk je tudi navedlo, da je pandemija covida-19 negativno vplivala na njihov dohodek. Za 44 odstotkov žensk pa je imela pandemija negativen vpliv na njihovo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Tako je odgovorila več kot polovica žensk na Cipru (68 odstotkov), v Grčiji (59 odstotkov), na Malti (58 odstotkov), v Luksemburgu (56 odstotkov), Italiji in na Portugalskem (52 odstotkov) ter na Madžarskem (51 odstotkov). Delež v Sloveniji je znašal 47 odstotkov.
Za 21 odstotkov žensk je pandemija negativno vplivala tudi na delež časa, ki ga namenijo plačanemu delu. Rezultati se gibljejo od 60 odstotkov v Grčiji do 19 odstotkov na Danskem, v Sloveniji je tako menilo 46 odstotkov anketirank.
Poslabšanje duševnega zdravja
Vse od začetka pandemije so ženske tiste, ki najbolj pogrešajo prijatelje in družino. Na ravni EU je takšnih 44 odstotkov, v Sloveniji 48 odstotkov. Zaskrbljenih ali pod stresom je v EU 37 odstotkov žensk, v Sloveniji 32 odstotkov. Na splošno jih tudi skrbi njihova prihodnost. V EU je takšnih 33, v Sloveniji 36 odstotkov.
Ženske v EU tudi menijo, da so ukrepi, ki naj bi ustavili širjenje virusa, močno vplivali na njihovo duševno zdravje. Na duševno zdravje žensk so zelo vplivali omejitev gibanja in policijska ura (41 odstotkov na ravni EU), ter omejitev zbiranja ljudi (38 odstotkov na ravni EU).
Na nekatere družbene skupine so imeli protikoronski ukrepi večji vpliv kot na druge, odvisno od vrste ukrepa. Približno polovica žensk z otroki, mlajšimi od 15 let, je tako dejala, da je imelo zaprtje šol in vrtcev hude posledice za njihovo duševno zdravje.
