Februarja je podjetje Corwin, razvijalec trajnostne gradnje in urbanizma, napovedalo gradnjo Vilharie v Ljubljani. Gre za prvo poslovno stavbo v Sloveniji, ki izpolnjuje najvišji certifikacijski standard LEED Platinum, ki ga prejme samo odstotek najbolj trajnostnih stavb na svetu. Michal Maco, direktor Corwina v Sloveniji, je takrat izpostavil, da si Ljubljana kot zelena prestolnica Evrope zasluži tudi prvo zeleno poslovno stavbo v Sloveniji. »Konkretni trajnostni ukrepi in manjši okoljski odtis so pomemben dejavnik trajnostnih strategij podjetij 21. stoletja. Štejejo trajnostni dejavniki, kot so učinkovita raba energije, manjša poraba vode in trajnostni materiali, pa tudi vpliv na zdravje in dobro počutje zaposlenih, saj v teh prostorih preživimo večino svojega delovnega dneva.« Ljubljana se s tovrstno trajnostno urbanistično vizijo ponuja kot dom številnim podjetjem in organizacijam, ki že in še bodo sledili smernicam ESG, je dodal. S ciljem trajnostnega poslovanja namreč iščejo zdravo, ustvarjalno in inovativno poslovno okolje, v katerem bodo lahko uresničevala svojo trajnostno preobrazbo.
Trajnostna gradnja z lesom je velik potencial
Prehod v trajnostno gradnjo in zeleno poslovanje, ki upošteva podnebne spremembe, je velika priložnost za gradbeništvo, poudarjajo v Lumarju IG, zlati gazeli 2009, kjer so že pred več kot 15 leti gradili hiše, ki so skladne z današnjimi smernicami trajnostne gradnje. »Stavbe porabijo več kot 40 odstotkov končne energije, približno toliko proizvedejo tudi ogljikovega dioksida in seveda imajo dolgoročen vpliv na okolje in predvsem na tiste, ki v njih prebivajo,« pojasnjuje Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti v Lumarju IG.
S pionirskimi in prototipnimi projekti so na osnovi tega zavedanja razvili produkte in energetske rešitve, ki celostno obravnavajo trajnostno bivanje, torej upoštevajo ključne kriterije trajnostne gradnje – bivanjsko ugodje, energetsko učinkovitost in vplive na okolje, ter povezujejo različne panoge. »Les, na primer, v procesu rasti v okviru fotosinteze skladišči ogljikov dioksid in je kot tak edini ogljično nevtralen gradbeni material. Hkrati pa je tudi obnovljiv. Ob upoštevanju umnega gospodarjenja z gozdom je pravzaprav neskončen vir,« poudarja sogovornica. Paviljon Expano v Murski Soboti, ki je bil zgrajen kot paviljon Expo za svetovno razstavo Expo Milano 2015, je primer odlične prakse na področju krožnega gospodarstva.
Certifikati, iniciative in sistemi vrednotenja uvajajo pravila
Nataša Teraž Krois dodaja, da ni v razmahu samo trajnostna gradnja, ampak tudi trajnostni razvoj na ravni podjetij. »Zato so certifikati, iniciative in sistemi vrednotenja vsekakor dobrodošli in jih pozdravljamo. S tem se uvajajo pravila in način vrednotenja posameznih parametrov. Za naročnika in kupce so lahko dokazilo, da je stavba izvedena tako, kot je bilo dogovorjeno. Res je, da vsa dodatna certificiranja prinašajo dodatne stroške, vendar se ti dolgoročno povrnejo z zaupanjem strank in celotnega trga.«
Nekatera podjetja in zaposleni trajnost sprejemajo še vedno precej abstraktno, ker je ne znajo ustrezno meriti, poudarjajo na Centru energetsko učinkovitih rešitev – CER, kjer so razvili in pred kratkim poslovni javnosti predstavili digitalno orodje Green Star. Usklajeno je z mednarodnimi in evropskimi standardi ter načeli ESG (po slovensko ODU). Uporabniki tako lahko na enem mestu zberejo vse ustrezne podatke, ki jih potrebujejo za zeleno preobrazbo, ovrednotijo svoje trajnostne cilje ter se primerjajo s konkurenčnimi podjetji.
V ogljično nevtralnih poslovnih stavbah najpozneje do leta 2030
V večjih korporacijah se odvija podobna poslovna reorganizacija, skladna s smernicami trajnosti. V Siemensu, na primer, se trajnostnega razvoja lotevajo celostno in pozornost namenjajo tako okoljskemu kot družbenemu in gospodarskemu vidiku. Pristop so uokvirili v program, ki so ga poimenovali Degree in je osnovan na šestih akcijskih področjih: dekarbonizaciji, etiki, upravljanju, učinkovitosti virov, vključenosti in zaposljivosti. V pogovoru so nam zaupali, da bodo do leta 2030 dosegli ogljično nevtralno poslovanje na ravni celotne korporacije ter ogljični odtis dobaviteljev zmanjšali za 20 odstotkov, do leta 2050 pa bo ogljično nevtralna njihova celotna dobavna veriga. To bodo uresničili tudi z orodji, kot je SiGreen, ki omogoča zanesljivo sledenje ogljičnemu odtisu izdelka vzdolž dobavne verige, ki predstavlja največji delež ekološkega odtisa izdelkov.
V okviru Siemensovih načrtov tudi slovensko okolje ni nikakršna izjema, poudarjajo. »Tudi za Siemens Slovenija veljajo enaki cilji, kot veljajo za celotno korporacijo. Da bi trajnostna prizadevanja še okrepili, smo v lanskem letu imenovali menedžerja trajnostnega razvoja, ki bedi nad uvajanjem trajnostnih vidikov v vse naše projekte in na vsa področja delovanja. To velja tudi za poslovne prostore, ki trenutno ne ustrezajo našim ciljem do leta 2030. Najkasneje do takrat bomo tudi v Siemensu Slovenija delali v ogljično nevtralni stavbi, uporabljali le zeleno elektriko in vozili le električne avtomobile. Prepričani smo, da bodo objekti in infrastruktura, ki bodo podjetjem omogočali doseganje ciljev razogljičenja, imeli na trgu izjemno konkurenčno prednost.«
