Butale, to sem jaz!

Vrli župan butalski je bil res vsestranski. Ni bilo zadeve, ki je ne bi vedel, poznal in izražal svojega mnenja. Značilno zanj pa je bilo, da nikoli o ničemer ni odločil brez predhodnega posveta s strokovnjaki. Ti so mu bili vedno strokovno okrasje, kajti prav nikoli ni upošteval njihovega mnenja, ampak je odločil po svoje. Problem je bil, da je vedno povprašal take strokovnjake, ki nikoli niso nasprotovali njegovim odločitvam na glas. Dobili so lepo nagrado za tako držo. Če ga je kdo kdaj vprašal, zakaj je njegovo mnenje tako, jim je zabrusil, da se je posvetoval s stroko.

Butale so imele svoje žitje in bitje urejeno na papirju z Bustavo, zakoni, podzakonskimi akti in drugimi predpisi. Vse je bilo lepo napisano, kaj, kdo in kako mora storiti v različnih postopkih in vprašanjih. Kljub temu da se je župan obdal s kopico svojih zvestih vernikov, jim ni zaupal in je večino odločitev sprejemal sam, na svojo pest, mimo vsega napisanega. Verniki so bili samo za kimanje, ploskanje in poudarjanje veličine njegovih odločitev. Župan pa: »Butale, to sem jaz!«

Najbolj znani trenutki njegovega vzklikanja so bili: »V imenu Butal vam, gospod predsednik, kljub temu da volitev še ni bilo, čestitam k uspešni izvolitvi, ker ste moj idol. Butale, to sem jaz!« »Cenim vas kot strokovnjake, vendar vaših strokovnih mnenj ne bom nikoli upošteval, ampak boste vi javno zagovarjali in hvalili moje odločitve, ki morajo biti izvedene takoj ali najkasneje čez noč. Kdor tega ne bo storil, ne bo dobil nagrade in bo takoj zamenjan. Butale, to sem jaz!«

»Prepovedujem kakršna koli protestna zbiranja v Butalah, pa čeprav jih dovoljuje Bustava. Vsi, ki bodo na mestu protestov protestirali ali ne, bodo najstrože kaznovani. Butale, to sem jaz!« »Prepovedujem zakonsko določeno plačevanje storitev vsem javnim butalskim agencijam, medijem in ustanovam, dokler nimajo vodstva, ki bi ga postavil jaz. Butale, to sem jaz!« »Sklepe Bustavnika (ustavnega sodišča), da moram nekaj narediti, ne bom izvršil toliko časa, dokler ne bi bila uresničitev nemogoča ali pa neumestna. Butale, to sem jaz!«

»Odločitve butalskih sodišč, je treba v naših medijih napadati. Najprej sodnike, ki so jih sprejeli, kot neprimerne osebe, nato pa vsebino odločitev. Butale, to sem jaz!« »Vse Butalce, ki bodo predstavljali Butale v širnem svetu, bom imenoval jaz. Butale, to sem jaz!« »Postavil sem novega notranjega ministra, ki mora imenovati novega šefa policije. Ta pa mora zamenjati vse druge podšefe z osebami, ki so mi zveste, so tiho in pridno kimajo. Butale, to sem jaz!«

»Butale bodo vodile zunanjo politiko, ki je nasprotna usmeritvam, ki jih je sprejel Butalski zbor ali pa jih določajo mednarodne pogodbe in arbitraže. Za realizacijo zadolžujem velmoža za zunanje zadeve, preostali velmožje pa morajo ploskati in hvaliti mojo odločitev. Butale, to sem jaz!« »Butalske nepremičnine v javni lasti, podjetja v butalski lasti oziroma butalske deleže v njih bomo prodali najboljšemu kupcu, ki bo vedno moj prijatelj in vzornik iz Možganj. Butale, to sem jaz!«

»Nemudoma je treba sprejeti tako zakonodajo, ki me bo razbremenila kakršne koli odgovornosti za moja dejanja, odločitve ali usmeritve. Butale, to sem jaz!« »Volitve so prestavljene za nedoločen čas. Novih ne bo, dokler ne bo jasno, da bom spet večinsko izvoljen. Razloge poišče in zagovarja velmož za notranje zadeve. Butale, to sem jaz!«

Ali so bili vsi našteti vzkliki župana uresničeni do volitev oziroma ali so volitve sploh bile, pa ni vesti.