Novo poročilo je Unep pripravil pred okoljsko skupščino ZN v kenijskem Nairobiju. V njem je posvaril, da podnebne spremembe in spremembe v rabi tal prinašajo pogostejše in intenzivnejše požare v naravi. Do leta 2030 jih bo do 14 odstotkov več, do leta 2050 30 odstotkov več in do konca stoletja 50 odstotkov več kot doslej.
Poročilo poziva k odločnim spremembam pri javnih izdatkih za varstvo pred požari v naravi. Namesto v odzivanje bi se morala sredstva stekati v preventivno delovanje in pripravljenost, so prepričani strokovnjaki.
Več bi bilo treba vlagati v zmanjšanje tveganja za požare
Med drugim poročilo svari pred večjim tveganjem za požare celo na Arktiki in v drugih regijah, ki požarov v naravi doslej praktično niso izkušale. Vlade bi morale tako slediti formuli Pripravljeni na ogenj, kjer sta dve tretjini izdatkov namenjeni načrtovanju, preprečevanju, pripravljenosti in okrevanju, tretjina pa odzivanju na požare. Trenutno je tipično več kot polovica sredstev namenjenih neposrednemu odzivanju, medtem ko je za načrtovanje namenjen manj kot odstotek sredstev.
»Trenutno vladni odzivi na požare v naravi pogosto denar usmerjajo na napačne konce. Reševalci in gasilci v prvih bojnih linijah, ki tvegajo svoja življenja v boju s požari v naravi, potrebujejo podporo,« je opozorila izvršna direktorica Unepa Inger Anderson. »Zmanjšati moramo tveganje ekstremnih požarov v naravi z boljšo pripravljenostjo: več moramo vlagati v zmanjšanje tveganja za požare, sodelovati z lokalnimi skupnostmi in okrepiti globalno zavezo za boj proti podnebnim spremembam,« je dodala.
Požari najbolj prizadenejo najrevnejše države
V Unepu opozarjajo, da požari v naravi nesorazmerno bolj prizadenejo najrevnejše države. Njihovi učinki trajajo dni, tedne in celo leta po tem, ko plameni ugasnejo, s tem pa ogrožajo doseganje ciljev trajnostnega razvoja in poglabljajo socialne razlike.
Vdihavanje dima, ki je posledica gozdnih požarov, negativno vpliva na zdravje ljudi, finančni stroški pa lahko presegajo zmožnosti revnejših držav za pokrivanje nastale škode. Požari lahko onesnažijo vire vode in vodijo k eroziji zemlje, plameni pa za sabo pogosto pustijo okolju in zdravju nevarne odpadke.
Pri tem se požari v naravi in podnebne spremembe medsebojno spodbujajo. Podnebne spremembe z več suhih obdobij, višjimi temperaturami, nižjo relativno vlažnostjo, strelami in močnimi vetrovi prispevajo k bolj vročim, bolj suhim in daljšim sezonam požarov. Hkrati požari krepijo podnebne spremembe, saj uničujejo občutljive ekosisteme, ki so pomemben hranilnik ogljikovega dioksida, kot so gozdovi in šotišča. Z uničevanjem živali in rastlin požari v naravi tudi ogrožajo biotsko raznovrstnost.
Poročilo tako poziva k boljšemu razumevanju požarov v naravi. S kombinacijo politik, pravnega okvira in spodbud bi morale države spodbujati primerno rabo zemlje in ognja. Nenazadnje pa je pomembno tudi obnavljanje ekosistemov, saj je tako mogoče zmanjšati tveganje požarov v naravi, navajajo v Unepu.
