V dveh odlokih je Putin obrambnemu ministrstvu ukazal, naj prevzame »funkcijo ohranjanja miru« v obeh ljudskih republikah. Zunanjemu ministrstvu pa je naročil, naj vzpostavi diplomatske odnose z obema regijama, ki sta sicer po mednarodnem pravu del Ukrajine.
Ruski predsednik je sicer pred tem nocoj proruski separatistični regiji Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine priznal kot neodvisni ljudski republiki. Po govoru o razmerah na jugovzhodu Ukrajine, ki ga je prenašala ruska državna televizija, je podpisal odlok o njunem priznanju. K priznanju sta pred tem ruskega predsednika pozvala voditelja obeh samooklicanih ljudskih republik Doneck in Lugansk, Denis Pušilin in Leonid Pašečnik.
»Verjamem, da je treba sprejeti odločitev, ki bi jo bilo treba sprejeti že zdavnaj, in nemudoma priznati neodvisnost in suverenost ljudskih republik Doneck in Lugansk,« je dejal Putin. V televizijskem nagovoru je Ukrajino pozval, naj takoj konča sovražnosti v Donbasu, sicer bo vsa odgovornost za prelivanje krvi v celoti na njeni strani. »Pozivamo tiste, ki so prevzeli in še vedno držijo oblast v Kijevu, naj takoj končajo vojaške operacije,« je poudaril.
»V nasprotnem primeru bo vsa odgovornost za morebitno nadaljnje prelivanje krvi v celoti na ukrajinskem vladajočem režimu,« je poudaril.
Putin je priznal neodvisnost dveh regij kljub opozorilom Zahoda, da bi ta poteza lahko vodila v stroge sankcije.
Preberite še: Kaj pomeni Putinov odlok o priznanju Donecka in Luganska?
V Varnostnem svetu ZN obsodbe ruskega priznanja separatističnih republik v Ukrajini
Večina članic Varnostnega sveta ZN je na sinočnji izredni seji obsodila rusko priznanje separatističnih ukrajinskih pokrajin Lugansk in Doneck, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je seji predsedoval, pa je ostal osamljen v utemeljevanju potez Moskve.
Ruske odločitve ni podprla niti Kitajska. Veleposlanik Zhang Jun je vse strani pozval k zadržanosti in naj se izogibajo dejanjem, ki bodo povečala napetosti. Kitajska pozdravlja in spodbuja vsa prizadevanja za diplomatsko rešitev, je dejal. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa jo je že pred zasedanjem varnostnega sveta označil za kršitev Ustanovne listine ZN.
Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je dramatično odstranil masko s svojega obraza in dejal, da so vsi cepljeni proti koronavirusu, vendar pa je na ZN udaril virus, ki nima cepiva in ga širi Kremelj.
Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je članicam varnostnega sveta povedala, da je tveganje velikega spopada resno in ga je treba za vsako ceno preprečiti. ZN obžalujejo rusko odločitev o napotitvi vojaških enot na vzhod Ukrajine in izražajo globoko zaskrbljenost nad poročili o civilnih žrtvah, napadih na civilno infrastrukturo in okrepitvijo bombardiranja.
Soočeni z zelo dramatičnim položajem
Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield si je privoščila ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovo opredelitev enot, ki jih je poslal v Ukrajino, kot mirovne sile označila kot nesmisel. Putinov govor, med katerim je razglasil priznanje neodvisnosti Luganska in Donecka, pa je opredelila kot vrsto nezaslišanih laži, ki so bile namenjene ustvarjanju pretveze za vojno.
»Soočeni smo z zelo, zelo dramatičnim položajem,« je med drugim dejal francoski veleposlanik pri ZN Nicolas de Riviere novinarjem še pred zasedanjem varnostnega sveta. Francija je skupaj z ZDA in nekaterimi drugimi članicami Varnostnega sveta zahtevala izredno zasedanje na prošnjo Ukrajine.
Britanska veleposlanica Barbara Woodward je na seji dejala, da mora biti VS ZN enoten pri pozivih Rusiji, naj spoštuje svoje obveznosti. Kenijski veleposlanik Martin Kimani pa je dejal, da je zaradi Rusije multilateralizem na smrtni postelji.
Slovenski premier Janez Janša se je pridružil obsodbam ruskega priznanja neodvisnosti ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk. Zavzel se je za to, da Evropska unija Ukrajini ponudi perspektivo polnopravnega članstva.
»Rusko priznanje dveh separatističnih ozemelj v Ukrajini je očitno kršenje mednarodnega prava ter dogovorov iz Budimpešte in Minska. Slovenija obsoja to nezakonito dejanje. EU mora Ukrajini ponuditi perspektivo polnopravnega članstva,« je na twitterju ponoči zapisal Janša.
EU napoveduje odločen odziv
EU je ruskega predsednika Vladimirja Putina pred podpisom pozvala, naj spoštuje mednarodno pravo ter naj ne prizna neodvisnosti proruskih separatistov v samooklicanih Ljudskih republikah Doneck in Lugansk. Če bo to storil, se je EU pripravljena odzvati odločno in enotno, je včeraj v Bruslju izpostavil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Ta odločen in enoten odziv vključuje sankcije, ki jih je pripravila unija skupaj z ZDA in drugimi partnericami, oziroma vsaj del teh sankcij, je dejal Borrell. »Če bo priključitev, bodo sankcije. Če bo priznanje, bom dal sankcije na mizo in ministri bodo odločili,« je poudaril. Evropska unija je v odzivu na rusko priznanje separatističnih regij not napovedala enoten in odločen odziv. Izrekla je tudi solidarnost z Ukrajino.
»Priznanje dveh separatističnih ozemelj v Ukrajini je očitna kršitev mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti Ukrajine in minskih dogovorov. EU in njeni partnerji se bodo odzvali enotno, odločno in solidarnostno z Ukrajino,« sta objavila na Twitterju tako predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kot predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Biden uvedel sankcije za Doneck in Lugansk
Ameriški predsednik Joe Biden je kmalu zatem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin priznal neodvisnost separatističnih ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk, uvedel sankcije proti vsem, ki bodo tam opravljali kakršnekoli transakcije.
Bidnove sankcije sicer prepovedujejo nove investicije v separatističnih regijah, prepoved izvoza v ZDA iz omenjenih regij, kakor tudi izvoza iz ZDA, prepoved vseh vrst finančnih transakcij in zamrznitev premoženja omenjenih regij in posameznikov iz omenjenih regij v ZDA, kot bo določilo ministrstvo za finance ZDA. Uvaja se tudi prepoved vstopa v ZDA osebam, ki jih bosta izbrala State Department in ministrstvo za domovinsko varnost.
ZDA so kasneje že sporočile, da bodo danes uvedle še sankcije proti Moskvi, potem ko so se sprva previdno odzvale na ukaz Putina o razmestitvi ruskih enot na separatistični območji v Ukrajini.
Neimenovani visoki ameriški uradnik se medtem za francosko tiskovno agencijo AFP ni želel opredeliti, ali Putinov ukaz ruskim oboroženim silam, naj v Donbasu »vzdržujejo mir«, za Zahod pomeni dejansko invazijo, ki bi sprožila veliko širše in strožje zahodne sankcije proti Moskvi.
Za ameriškega državnega sekretarja Antonya Blinkna rusko priznanje separatističnih območij predstavlja znak, da Putina diplomacija ne zanima. Za Blinkna je priznanje neodvisnosti ozemelj v neposrednem nasprotju z zatrjevano zavezanostjo Rusije diplomaciji in jasen napad na suverenost Ukrajine.
ZDA so sicer v ponedeljek iz varnostnih razlogov poslale vse svoje diplomate iz Ukrajine na Poljsko.
Putin: Moratorij na ukrajinsko članstvo v Natu ne bi bil rešitev za krizo
»To ni moratorij za nas, ampak bi bil to moratorij zanje,« je včeraj na zasedanju ruskega sveta za nacionalno varnost dejal Putin po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Poudaril je, da po mnenju Zahoda Ukrajina še ni pripravljena za članstvo v zavezništvu. »To ne bi bil znak popuščanja nam,« je glede moratorija še povedal ruski predsednik.
Moratorij bi pomenil, da bi se Rusija in Nato zavezala, da bi ukrajinska prizadevanja za članstvo v zavezništvu preložili za več let ali nedoločeno časovno obdobje.
Moskva želi preprečiti vstop svoje sosede v zavezništvo ter od Nata in ZDA zahteva pisna zagotovila, da se to ne bo zgodilo. Zahod to zavrača. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski medtem tudi v luči grožnje ruske invazije na Ukrajino zahteva jasen časovni okvir pridružitve svoje države zvezi Nato.
