Dogovor predvideva, da bodo lahko zaposleni s polnim delovnim časom delali štiri dni v tednu namesto običajnih petih, kar jim bo omogočilo večjo prožnost in svobodo, je v torek na novinarski konferenci povedal predsednik belgijske vlade Alexander De Croo. Dodal je, da je bilo zaradi pandemije covida-19 veliko ljudi prisiljenih spremeniti način dela, kar je imelo resne posledice za njihovo poklicno in zasebno življenje.
Štiridnevni delovni teden bi zaposlenim omogočil, da v štirih dneh namesto petih opravijo 38 ur dela, s čimer bi se odprla možnost stalnih podaljšanih vikendov, in to brez zmanjšanja plače.
Zgolj za zaposlene v večjih podjetjih?
Vendar pa mora vsako zahtevo delavca glede spremembe delovnega časa najprej odobriti šef, kar pomeni, da bi bila v praksi takšna prožnost verjetno mogoča le za tiste, ki delajo v velikih podjetjih, kjer se delovna obremenitev lažje porazdeli.
De Croo v svojem govoru ni navedel, kdaj bodo te spremembe začele veljati in ali bodo obstajale izjeme. Sindikati se morajo o osnutku zakona pogovoriti, nato pa bo sklop reform pred glasovanjem v parlamentu pregledal še državni svet. Strokovnjaki pričakujejo, da bo zakon začel veljati sredi letošnjega leta.
Druge reforme, o katerih se je dogovorila belgijska vlada, vključujejo večje pravice do nadaljnjega usposabljanja, prožnejša pravila za delo v nočnih izmenah, da se olajša elektronsko poslovanje, in boljšo zaščito delavcev na spletnih platformah.
Po podatkih OECD povprečni delovni teden v Belgiji znaša 35,5 ure. Za primerjavo je tedenski delovni čas v Franciji 36,5 ure, v ZDA 38,7 ure in v Veliki Britaniji 36,3 ure.
Belgija z reformami sledi državam, kot sta Islandija in Japonska, ki sta že lani preizkusili štiridnevni delovni teden.
