Urša Bogataj: dve zlati medalji
O drobni smučarski skakalki iz Briš pri Polhovem Gradcu celo izkušeni športni novinarji ne vedo veliko. Še več, če bi kogarkoli o Urši Bogataj (1995) spraševali leto nazaj, bi bila zgolj še ena tekmovalka iz novega vala naših smučarskih skakalk – kakšnih deset jih je – ki se na tekmah za svetovni pokal lahko uvrščajo razmeroma visoko. Ob tem se je decembra 2019 hudo poškodovala, praktično je v vsem letu 2020 ni bilo na tekmovanjih, tako da je bila njena kariera celo pod velikim vprašajem. A solidnim rezultatom, ki jih je imela pred poškodbo, so se začeli letos poleti pridruževati izvrstni skoki na poletni turneji, kjer je kar štirikrat zmagala in osvojila skupno zmago. Ki pa seveda ne šteje toliko kot zimske tekme za svetovni pokal. A v Peking je Bogatajeva že prišla kot izvrstna tretja v svetovnem pokalu. In ni treba posebej poročati, da je osvojila zlato med posameznicami in v mešani tekmi. Mimogrede, Bogatajeva je nastopila tudi na prejšnji zimski olimpijadi v Južni Koreji in na tekmi posameznic osvojila 30. mesto.
Peter Prevc: zlata, srebrna in bronasta medalja
Ob bogati beri iz zgodovine je očitno tudi trenutno naš najbolj vroč skakalec Peter Prevc iz Dolenje vasi (1992). Peter, ki je leta 2016 osvojil svetovni pokal in novoletno turnejo ter ima kopico kolajn s svetovnih prvenstev v smučarskih skokih ter poletih, je prvi olimpijski medalji osvojil že leta 2014 na zimskih igrah v ruskem Sočiju: srebrno je dobil na mali in bronasto medaljo na veliki skakalnici. Letos na Kitajskem je po grenkem četrtem mestu na mali skakalnici našo mešano ekipo popeljal do zlata.
Nika Križnar: zlata in bronasta medalja
Nika Križnar je lanska zmagovalka svetovnega pokala in povsem jasno je, da njeni rezultati na olimpijadi, bron med posameznicami in ekipno zlato, niso srečno naključje. Dekle iz Poljanske doline, rojeno leta 2000, ima 90 nastopov v svetovnem pokalu, štiri individualne zmage, eno ekipno zmago, 15 posamičnih in šest ekipnih stopničk. Lepe številke, ki jih je lani še obogatila s srebrno in bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu. Križnarjeva je na olimpijadi v Južni Koreji 2018 osvojila sedmo mesto.
Timi Zajc: zlata medalja
Mladenič iz Hramš (2000), eden najbolj nadarjenih športnikov, kar jih je dala naša dežela, nastopa v svetovnem pokalu že od sezone 2017/2018. V svetovnem pokalu beleži zmago na letalnici v Oberstdorfu in nekaj solidnih uvrstitev (sedem stopničk posamezno in osem z reprezentanco), sicer pa na njegove uspehe strokovnjaki še čakajo. Na zimski olimpijadi je nastopil brez večjih uspehov že leta 2018 v Južni Koreji in zdi se, da je zlata medalja na Kitajskem ravno za Timija Zajca obet za naslednji tekmi, danes in v ponedeljek.
Matjaž Debelak: srebrna in bronasta medalja
Bleščeča zgodovina medalj na olimpijskih igrah se je za naše smučarske skoke začela leta 1988, ko so slovenski smučarski skakalci nastopili v okviru Jugoslavije na zimski olimpijadi v kanadskem Calgaryju. Na ekipni tekmi so zaostali le za finsko reprezentanco. Matjaž Debelak iz Braslovč (1965) je ob tem srebru osvojil še bron na veliki skakalnici – prvi je bil nepozabni Matti Nykänen – drugi, Norvežan Eric Johnsen, je Matjaža prehitel za dve desetinki. Debelak je v razmeroma kratki karieri v svetovnem pokalu nastopal od leta 1986 do leta 1990.
Miran Tepeš: srebrna medalja
Dejstvo je, da našim skakalcem ustrezajo ekipne tekme, in v Calgaryju, kjer so prvič zablesteli na tako visoki ravni, je bil del srebrnega kvarteta Miran Tepeš (sodeloval je na treh olimpijadah), sicer tudi oče zelo uspešnega skakalca Jurija Tepeša in smučarske skakalke Anje Tepeš. Miran Tepeš (1961), trenutno sicer skakalni funkcionar, je na mednarodnih tekmah v svetovnem pokalu tekmoval od leta 1980, najboljši pa je bil v sezoni 1989/1990, ko je bil, takrat še pod jugoslovansko zastavo, skupno na 13. mestu.
Primož Ulaga: srebrna medalja
Preden je Primož Ulaga (1962) postal uspešen športni delavec in funkcionar, je bil najboljši skakalec svoje generacije, kar je ob moštvenem srebru iz Calgaryja potrdil tudi s srebrom s svetovnega prvenstva v poletih, prav tako leta 1988 v Oberstdorfu, ko ga je premagal le Ole Gunnar Fidjestøl. Primož Ulaga je prvi Slovenec z zmago v svetovnem pokalu, zmagal je devetkrat (nastopal je od leta 1979 do leta 1992). Če gledamo skupno, je bil najboljši v sezoni 1987/1988, ko je osvojil tretje mesto. Primož Ulaga je nastopil na dveh zimskih olimpijskih igrah.
Matjaž Zupan: srebrna medalja
Aktualni trener bolgarskega skakalca Vladimirja Zografskega in bivši trener naših ter tudi ruskih in francoskih skakalcev Matjaž Zupan (1968) je bil najmlajši član srebrnega kvarteta, ki je blestel v kanadskem Calgaryju. V svetovnem pokalu je Zupan tekmoval od leta 1986 in leta 1987 v Planici osvojil svoje najboljše, drugo mesto. Nastopil je tudi na olimpijskih igrah leta 1992 v francoskem Albertvillu, z moštvom so bili šesti, posamezno je bil na mali skakalnici na 18. in na veliki na 27. mestu. Od tekmovanj se je poslovil leta 1994.
Robert Kranjec: bronasta medalja
Na zimski olimpijadi leta 2002 v Park Cityju so naši Damjan Fras, Primož Peterka, Robert Kranjec in Peter Žonta osvojili prvo skakalno medaljo v dresih Slovenije. Robert Kranjec (1981) je prispeval najboljša skoka, a to ni bilo dovolj za ekipi Nemčije in Finske. Na veliki skakalnici je Kranjec dobil kvalifikacije, potem pa je bil enajsti, kar seveda ni največji dosežek mojstra, ki ima ob skoraj 400 nastopih sedem zmag v svetovnem pokalu (dve skupni zmagi v poletih), naslov svetovnega prvaka v poletih in še nekaj ekipnih uspehov.
Primož Peterka: bronasta medalja
Bron iz Park Cityja realno seveda ni največji dosežek za mnoge najboljšega slovenskega skakalca vseh časov. Na olimpijskih igrah je dosegel veliko manj kot recimo v svetovnem pokalu. Primož Peterka (1979) je bil kar dvakrat najboljši v svetovnem pokalu, kar se še danes sliši neverjetno. Ob tem je kar 15-krat zmagal v svetovnem pokalu in leta 1997 dobil tudi novoletno turnejo. Peterka je skakal od leta 1995 do leta 2009. Nastopil je na 230 tekmah in poleg posebnih zmag na poletih osvojil s Slovenijo tudi bron na ekipni tekmi v Oberstdorfu.