Državni sekretar na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve Žarko Katić je gradnjo centra za odlaganje radioaktivnih odpadkov napovedal med sredino parlamentarno razpravo o spremembah zakona o radiološki in jedrski varnosti. Kot je pojasnil, bodo v centru odlagali le nizko- in srednjeradioaktivne odpadke iz industrije, medicine in znanosti ter odpadke iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek), ne pa odpadkov iz izkoriščene visokoradioaktivne jedrske energije.
Ko gre za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke iz Neka, gre večinoma za potrošni material, ki ga ob koncu dneva nosijo delavci in zavržejo, je pojasnil Katić in dodal, da radioaktivne odpadke iz industrije in medicine trenutno odlagajo v dveh zaprtih skladiščih v Zagrebu, na Institutu Ruđer Bošković ter Inštitutu za medicinske raziskave in medicino dela.
Količina teh odpadkov znaša 11,5 kubičnega metra, po napovedih pa se bo do leta 2060 povzpela na 100 kubičnih metrov. Poleg odpadkov, ki jih bodo Hrvati prevzeli iz Neka, bo radioaktivnih odpadkov še za dodatnih 1130 kubičnih metrov, z zaprtjem Neka leta 2043 pa bodo dosegli 1780 kubičnih metrov, je dejal Katić.
Hrvaška opozicija nasprotuje lokaciji
Hrvaška vlada namerava center za odlaganje radioaktivnih odpadkov postaviti v občini Dvor, v bližini meje z Bosno in Hercegovino, kar je naletelo na kritike opozicije.
Po mnenju poslanke SDP Mirele Ahmetović odločitev o lokaciji ne temelji na objektivnih kriterijih in strokovni analizi. Ob tem je opozorila, da je imela občina Dvor leta 2011 5770 prebivalcev, leta 2021 pa samo še 3044, kar pomeni 46-odstotni upad, center pa bo stanje samo še poslabšal. »Nihče več ne bo želel živeti tam,« je sklenila.
