Z Ester Ledecko smo se srečali na poti iz Carigrada v Peking. Danes je še aktualna dvakratna olimpijska zmagovalka. Čehinja ni bila pretirano navdušena nad našim predlogom za pogovor med čakanjem na letališke formalnosti v Pekingu. A ni bila niti proti. Nastala je priložena fotografija. Zatem smo jo prepustili opravilom; prostovoljci olimpijskih iger, vsi v belih skafandrih, so že čakali na svojih pet minut.
V prvem delu njene avanture na Kitajskem bo Čehinja bivala v Zhangjiakoju, kjer bo tekmovala v deskanju. Kaj drugega kot zlato medaljo ne pričakuje. Ko je bila še z dušo in telesom deskarka, je na tekmah zmagovala v serijah. Bilo je predvsem vprašanje, katera bo druga. Pred štirimi leti pa se je 26-letna Pražanka odločila vrniti med alpske smučarke. Kar takoj je na začudenje svetovne javnosti zmagala na olimpijskem superveleslalomu. Ta naslov bo nosila še vsaj do sredine februarja, ko bo na teh igrah na sporedu olimpijski superveleslalom. Za potrditev naslova se bo morala prestaviti v Yanquing, bližje Pekingu.
Tak projekt zahteva veliko opreme in Ledecka je v Peking privlekla res veliko stvari. Toliko, da je najprej napolnila vse proste dele prtljažnika avtobusa, s katerim bomo skupaj potovali še do prizorišča. Pa še ni bilo dovolj prostora. Njen trener Justin Reiter je moral za opremo slednjič poiskati prostor še v kabini avtobusa.
Kako hitro se vse obrne, ko se razmere spremenijo. Do takrat morda manj odprti člani ekipe so vse prisotne prijazno prosili, če bi se lahko presedli in tako izpraznili zadnji del avtobusa, kamor so morali znositi silne deske in drugo opremo.
Morda so bile poleg tudi smuči. No, Ledecka sama opreme ni vlačila gor in dol po avtobusu. Kot se za vrhunske športnike spodobi, so ji člani njene ekipe omogočili osredotočenost samo na tisto, po kar je prišla na Kitajsko – torej na tekme v deskanju in smučanju. Lahko potrdimo le, da se je posla lotila z vso potrebno profesionalnostjo. Na avtobusni poti do prizorišča smo imeli dva postanka in na obeh se je pošteno razgibala. Tam na hladu vsaj deset stopinj pod ničlo je bilo vse skupaj celo podobno krajšemu treningu. Nekaj zaradi potrebe, saj smo bili že cel dan na poti, nekaj gotovo tudi zaradi zagnanosti.
Če bo tako nadaljevala, ji nove zgodbe o uspehu ne uidejo. Čeprav sedenje na dveh stolčkih vedno ne prinese rezultatov. Zadnja tri leta se je Ledecka bolj kot deskanju posvečala alpskemu smučanju. Tam sicer sodi v širši krog favoritinj. A še zdaleč ni med tistimi športnicami, za katere so medalje praktično rezervirane. Koliko časa je ob smučanju imela za treninge deskanja? No, prav to so okoliščine, v katerih se Čehinja najbolje znajde. Pa saj bo kmalu vse jasno.