Branko Šimic je na olimpijske igre v Peking prišel v vlogi tehničnega delegata Mednarodne smučarske zveze (FIS), ki nastopa skupaj s kitajskimi organizatorji in jim pomaga izpeljati tekmovanja v nordijski kombinaciji na ravni, ki je potrebna za največje prireditve. Kitajci nimajo tradicije v zimskih športih, tako tudi nimajo izkušenj pri organiziranju takih tekem. Njegovo pomoč in pomoč strokovnjakov Mednarodne smučarske zveze so nujno potrebovali. »Izkušnje, ki so potrebne na olimpijskih igrah, sem nabiral predvsem na svetovnih prvenstvih, najprej mladinskih, zatem članskih. Na olimpijskih igrah sem resda prvič, a v Peking sem sedaj odpotoval že drugič v kratkem času. Prvič je bilo novembra, ko smo imeli generalko za olimpijske igre,« pove Branko Šimic.
Kritike so zalegle
Kot številni drugi se tudi on prve izkušnje ne spominja le po dobrem: »Prvič je bilo kar stresno; začelo se je že pri izpolnjevanju številnih obrazcev, pri pridobivanju dovoljenj za potovanje. Na prizorišču smo potem Kitajcem pomagali organizacijo dvigniti na višji nivo. In se jih je prijelo. Velike izboljšave so bile opazne že ob tokratnem prihodu na pekinško letališče, kjer je bil postopek precej hitrejši. Bližje tistemu, kar smo si zastavili za cilj. Torej da igre potekajo brez zapletov.«
Kako pa je bilo decembra? »Takrat smo bili res vsi precej pod stresom. Že prihod je bil ena sama katastrofa. Dolga procedura, počasna vožnja z avtobusom, nikamor nam niso dovolili. Kljub temu da je vožnja trajala skoraj šest ur, nismo smeli zapustiti avtobusa niti zaradi stranišča, ki ga v avtobusu ni bilo. Škripalo je tudi pri organizaciji tekmovanja in potrebovali so veliko pomoči. Vmes so najeli številne strokovnjake. Zunanje sodelavce, oni jim pravijo eksperti. To je prineslo velik napredek. Od decembra do prihoda v Peking smo bili tudi mi iz FIS z domačini nenehno na zvezi. Tako nam je organizacijo uspelo dvigniti do potrebnega nivoja. Prepričan sem, da bodo tekme potekale na dovolj visoki ravni,« pravi Šimic.
Od dneva do večera
Da bo to mogoče, bo njegov urnik trajal od jutra do večera, in to naslednje tri tedne. »Ob osmih zjutraj se odpravimo proti skakalnici. Sledi pregled obeh naprav, pregledamo tudi tekaško progo. Ponovno se zberemo na sestanku z vodji vseh služb in člani žirije. Takrat naredimo dnevni načrt tekmovanja, skoraj do minute natančno. V našem hotelu smo znova šele po 20. uri. Vmes imamo kakšno uro za kosilo, a hkrati tudi sestankujemo, če bi prišlo do sprememb. Tem se sicer poskušamo izogniti,« doda Šimic.
Kljub izjemno strogim omejitvam, ki veljajo že pred odhodom udeležencev olimpijskih iger v Peking, se niti strokovnemu štabu Braneta Šimica ni uspelo izogniti okužbam s koronavirusom. »Posamezniki so prišli na prizorišče v Zhangjiakou že pred menoj in poročajo mi o tem, da je covid močno zarezal v našo vrsto. Veliko je okuženih, a še več jih je preventivno v karanteni, ker so bili v bližnjem stiku z obolelimi. Tukaj imamo denimo predskakalce iz Rusije in domačine Kitajce – od 16 športnikov že šest pozitivnih,« dodaja Šimic.
Kitajski Davos
V Zhangjiakouu, ki je ob Pekingu in Yanquingu eno od treh prizorišč zimskih olimpijskih iger, je na višini okoli 1700 metrov nastal pravi zimskošportni center. V kratkem času od gradnje (zgradil naj bi ga turški mogotec, ki naj bi objekte v upravljanje predal kitajskim oblastem) je že zaslovel kot kitajski Davos. Posebej v predelu Chongli stojijo luksuzni hoteli in monumentalni objekti, ki jih bodo uporabili med olimpijskimi igrami.
A Kitajci nimajo posebne tradicije v nordijskem smučanju. Smučarskih skokov doslej niso poznali, hitro pa osvajajo deskanje, kjer že imajo kvalitetne tekmovalce. Doslej tudi niso poznali teka na smučeh, enako je z biatlonom. To so discipline, ki jih bodo izpeljali na tej kitajski planoti, od Pekinga oddaljeni okoli 160 kilometrov. »Ves kompleks je precej nov. Športni objekti tukaj so projektirani vrhunsko. Nekaj pomanjkljivosti smo sicer odkrili, a so že odpravljene. Specifika tega območja je visoka nadmorska višina. Podnebje (v predelu pred mongolskim višavjem, s hitrim vlakom od Pekinga oddaljenim le slabo uro vožnje, op. p.) je zelo suho, z nizkimi zimskimi temperaturami do minus 20 in še nižje. Vse to je izziv tako za nas, ki tekme organiziramo, kot tudi za tekmovalce,« razkrije Šimic.
Redek zrak
Tako bodo tekme precej specifične – skakalci bodo denimo skakali ob precejšnjem vetru in ob precej nizkem zračnem tlaku. Prilagoditi se bo treba zelo hitro. »Tukaj je pogosto vetrovno, a vetra hkrati ni preveč. Zaradi visoke nadmorske višine bomo morda lahko celo dovolili skoke ob nekoliko večjem vetru, kot je to običajno v Evropi. Tekmovalci so nam že tudi posredovali svoje občutke. V zraku pogosto pogrešajo običajno plovnost, ki jim omogoča dolge skoke. To je zaradi redkega zraka. Zopet lahko k daljšim skokom pripomore več vetra, če je ta stabilen,« razkrije Šimic.
Dolžino skokov je mogoče popravljati tudi z višjimi hitrostmi skakalcev na odskočni mizi. Bodo tudi tukaj mogoča odstopanja od vrednosti, ki so običajne na tekmah za svetovni pokal? »Na naletu bodo verjetno res nekoliko večje hitrosti; ne nazadnje tudi zato, da bi v skokih uživali gledalci pred zasloni. Ti si želijo lepo tekmo, ko najboljši skočijo najdlje, slabši nekoliko manj,« zaključi Šimic, delegat FIS, ki je že upokojenec in mu taka tekmovanja popestrijo zime, medtem ko poletja najpogosteje preživlja v zidanici na Dolenjskem. Slovenci imamo na teh igrah na tekmi v nordijski kombinaciji Vida Vrhovnika.