»Eden največjih izzivov Slovenije je povečanje izdatkov za pokojnine. Zaradi hitro starajočega se prebivalstva in nizke upokojitvene starosti se bodo izdatki brez pokojninske reforme do leta 2050 povečali z 10 na 15,7 odstotka BDP, kar je drugi največji porast za Romunijo. Višje izdatke bo imela leta 2050 le Italija, 16,2 odstotka, medtem ko se bodo izdatki za pokojnine v povprečju EU zvišali z 11,6 na 12.6 odstotka. Ker se bo slovenski pokojninski sistem se bo v naslednjih desetletjih, še posebej pa med letoma 2030 in 2050, moral soočiti z velikim finančnim pritiskom, bo za zagotovitev njegove finančne vzdržnosti treba sprejeti odločne ukrepe,« je na današnji novinarski konferenci ob zaključku projekta celostne zasnove reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja povedal Mark Pearson, namestnik direktorja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za zaposlovanje, delo in socialne zadeve.
Ker po njegovih besedah ni veliko manevrskega prostora za povečanje prispevnih stopenj, ki so v Sloveniji že zdaj najvišje v celotnem OECD, je edina rešitev v tem, da bo treba delati dlje. »Slovenija ima eno najnižjih dejanskih upokojitvenih starosti, mladi pa prihajajo na trg dela prepozno,« je opozoril.
Po analizi OECD bi se morala najnižja starost ob upokojitvi zvišati s sedanjih 60 na vsaj 62 let in se vezati na pričakovano življenjsko dobo. Obdobje plačevanja prispevkov za polno pokojnino pa bi se iz 40 let zvišalo na vsaj 42 let. Med njihovimi predlogi je tudi znižanje indeksacije; namesto sedanje kombinacije 60 odstotkov plače in 40 odstotkov rasti cen, bi se po njihovem predlogu pokojnine usklajevale le z rastjo inflacije. Za povečanje preglednosti sistema pa v OECD predlagajo, da se pri izračunu pokojnin namesto najboljših zaporednih 24 let dela upošteva celotna delovna doba. Poleg tega se zavzemajo tudi za krepitev drugega oziroma tretjega pokojninskega stebra.
Prioritete: primerne pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema
Mateja Ribič, državna sekretarka na ministrstvu za delo, je pojasnila, da so projekt celostne zasnove reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja na ministrstvu zasnovali skupaj z Evropsko komisijo, izvedli pa so ga strokovnjaki OECD. »Po dveh letih dela imamo pred seboj dobra izhodišča za bodoče premike v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prioritete so jasne: zagotoviti obenem primerne pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema ter zasnovati sistem, bolj pregleden in razumljiv prav vsakemu izmed nas,« je povedala Ribičeva.
Kot je dejala, se z izzivi, ki jih prinašajo staranje prebivalstva, zmanjševanje števila delovno aktivnega prebivalstva ter sodobne, nestandardne oblike dela, kakor večina evropskih držav sooča tudi Slovenija. »Vse te družbene okoliščine zahtevajo med drugim tudi konstantne prilagoditve naših sistemov socialnih zavarovanj. Možne rešitve so raznolike. Najdemo jih v primerih dobrih praks, ki so jih vpeljale druge države, seveda pa moramo ob tem vedno upoštevati tudi specifike našega sistema. Danes predstavljene rešitve predstavljajo pomemben zunanji pogled na naš sistem, kar je dobro in potrebno. Na ta način si širimo možnosti, o katerih bomo v prihodnje odprto razpravljali.«
Ribičeva je poudarila, da zadnja večja pokojninska reforma iz leta 2012 glede vzdržnosti sistema še vedno daje pozitivne učinke, temeljne postulate za njeno nadgradnjo pa so že zastavili že v Beli knjigi o pokojninah. »V okviru Ekonomsko-socialnega sveta so bila sprejeta izhodišča za pripravo bodočih sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki še naprej ostajajo osrednja izhodišča pri snovanju prihodnjih sprememb pokojninskega sistema.
Reforma do konca leta 2024
Po besedah državne sekretarke predstavlja analiza OECD osnovo za nadaljnjo razpravo in iskanje rešitev v dialogu s socialnimi partnerji in širšo družbe, predvsem mladimi. »Pomembno je, da pridemo do širokega konsenza,« je poudarila Ribičeva. Kot je povedala, nameravajo v kratkem ustanoviti skupino strokovnjakov, ki bo pregledala izhodišča iz leta 2017, ugotovitve Bele knjige in predloge nove analize OECD. »Na osnovi teh dokumentov bomo naredili pokojninski sistem, ki bo vzdržen, transparenten in bo zagotavljal dostojne pokojnine.« Ribičeva je ob tem pojasnila, da se je Slovenija v načrtu za okrevanju in odpornost zavezala, da bo spremembe pokojninskega sistema izvedla do konca leta 2024,
Dogodka se niso udeležili predstavniki reprezentativnih sindikalnih central, ki so preko Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) prejeli vabilo na zaključno konferenco. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, v celotnem dveletnem obdobju izvajanja projekta niso bili vključeni v nobeno aktivnost niti niso bili povprašani o stališčih v zvezi z reformo pokojninskega sistema. Pričakujejo, da bo o izhodiščih in o samih rešitvah tekel socialni dialog, v katerem bodo končne rešitve tudi usklajene s socialnimi partnerji.
