V skladu s proceduro je državnemu zboru imenovanje Divjaka za viceguvernerja predlagal predsednik republike Borut Pahor, potem ko je po posvetovanjih s poslanskimi skupinami presodil, da bi na glasovanju utegnil dobiti zadostno podporo.
Pahor je poziv za mesto viceguvernerja objavil oktobra lani, ker Primožu Dolencu 5. aprila poteče mandat. Na poziv je prispelo pet predlogov kandidatur; poleg Marjana Divjaka so se prijavili še Branko Babič, Miha Mihič in Sibil Svilan, vnovič se je prijavil tudi Dolenc.
LMŠ opozorila na Divjakovo vlogo pri sporni prodaji Nove KBM
Na današnji seji mandatno-volilne komisije je bila poslanska razprava o kandidatu zelo skopa, oglasil se je le Jože Lenart (LMŠ), ki je pojasnil, da v LMŠ kandidatu, kljub njegovemu nespornemu strokovnemu znanju, nasprotujejo.
»Vedeti moramo, da je imel kandidat pomembno vlogo pri prodaji Nove KBM v ekipi takratne vlade Janeza Janše,« je dejal Lenart. Delničarji so v tem postopku izgubili 870 milijonov evrov premoženja. Sedaj je Nova KBM v postopku prodaje madžarski OTP Bank, za kar mora zeleno luč prižgati Evropska centralna banka (ECB). Banka Slovenije ima pri pripravi dokumentacije za to odločitev ključno vlogo, je med drugim navedel Lenart.
Komisija je sicer Divjaka podprla z 10 glasovi za in štirimi proti. Mandatno-volilna komisija ga bo tako državnemu zboru predlagala v imenovanje. Za njegovo imenovanje je potrebnih vsaj 46 glasov, DZ pa bo o kandidatu glasoval najpozneje v 30 dneh po prejemu predloga. V svetu Banke Slovenije so poleg Dolenca še guverner Boštjan Vasle in viceguvernerji Irena Vodopivec Jean, Jožef Bradeško in Tina Žumer.
Mateja Škabar nova članica državne revizijske komisije
Mandatno-volilna komisija je danes odločala tudi o kandidatu za člana državne revizijske komisije. Poslanci so izbirali med štirimi kandidati, pri čemer je največ glasov, in sicer 10, prejela Mateja Škabar. Komisija bo tako državnemu zboru predlagala, da za dobo osmih let v državno revizijsko komisijo imenuje Škabarjevo. Ta je sicer že bila članica državne revizijske komisije, in sicer od novembra 2013, osemletni mandat ji je potekel decembra lani.
Državno revizijsko komisijo sicer sestavljajo predsednik in šest članov. Predsednik komisije je Samo Červek, člani pa še Marko Medved, Tadeja Pušnar, Gregor Šebenik, Nina Velkavrh, Andraž Žvan in Aleksander Petrovčič. Novega člana bodo v komisijo imenovali, ker se 30. aprila enemu od obstoječih izteče mandat.
Prikaz nasprotnih dejstev glede vloge Marjana Divjaka pri privatizaciji Nove KMB
Trditve poslanca LMŠ Jožeta Lenarta, da sem imel v ekipi takratne vlade Janeza Janše pri privatizaciji Nove NKBM pomembno vlogo in da so delničarji v tem postopku izgubili 870 milijonov evrov, so v članku sicer ustrezno povzete, vendar so neresnične.
Nova KBM je delila podobno usodo kot NLB, ki je bila leta 2002 delno privatizirana, in tudi nekatere druge slovenske banke, ki so zaradi globalne gospodarske krize, slabih razmer v slovenskem gospodarstvu, upravljanja ter odločitev lastnikov leta 2013 in 2014 potrebovale pomoč države Slovenije v obliki dokapitalizacije. Delničarji niso izgubili 870 milijonov evrov, kot trdi poslanec LMŠ. 870 milijonov evrov je bil znesek potrebne dokapitalizacije Nove KBM, ki jih je v letih 2013 in 2014 deloma v denarju in deloma v izročenih obveznicah RS v obliki dokapitalizacije zagotovila država. Tako kot nisem mogel preprečiti globalne gospodarske krize in slabih razmer v slovenskem gospodarstvu, tudi nisem imel nobenega vpliva na upravljanje Nove KBM niti na odločitve lastnika glede banke. Popolnoma ničesar nimam z izgubo, ki so jo utrpeli delničarji Nove KBM.
Pri izvedbi prve javne ponudbe delnic Nove KBM sem imel svetovalno vlogo v skladu s svojimi pristojnostmi in sem sodeloval šele v zadnji fazi postopka. Javna ponudba Nove KBM je izstopala zaradi namere nekaterih domačih investitorjev po nakupu delnic in hitri prodaji po višji ceni, kar je v medijih posledično dobilo negativno konotacijo. Predlagal sem, da se pri alokaciji delnic malim vlagateljem in domačim institucionalnim vlagateljem ne glede na višino povpraševanja zagotovi zajamčena alokacija, preostale delnice pa razporedijo pro-rata. Predlagal sem tudi, da se delnice, ki so bile po razdelitvi namenjene domačim institucionalnim investitorjem, v postopku alokacije zagotovijo samo vzajemnim skladom, kar je bilo upoštevano. Druge vloge pri privatizaciji Nove KBM nisem imel.
Marjan Divjak
