Nepreslišano: Matjaž Gruden, kolumnist
Še zdaleč ne gre za to, da bi morali biti razumevajoči in strpni do nesprejemljivega, Umberto Eco pravi, da moramo ostati budni. »Urfašizem (večni fašizem) je še vedno okoli nas, včasih v civilni preobleki. Za nas bi bilo veliko lažje, če bi se na svetovnem prizorišču pojavil nekdo, ki bi rekel: 'Želim znova odpreti Auschwitz, želim da črnosrajčniki spet paradirajo na italijanskih trgih.' Življenje ni tako preprosto. Urfašizem se lahko vrne pod najbolj nedolžno krinko. Naša dolžnost je, da ga odkrijemo in s prstom pokažemo na katero koli njegovih novih pojavnih oblik – vsak dan, v vsakem delu sveta.« Po drugi strani pa nam v družbenem odgovoru in obrambi pred fašizmom ne koristi, če nalepko fašizma lepimo preveč na hitro in široko, na vsakega, ki se ne strinja z nami. In če smo slepi in neodzivni na vprašanja, dileme, krivice in strahove, ki jih populizem nagovarja in brezobzirno izkorišča. Antifašizem je temeljna civilizacijska vrednota, ne daje pa ekskluzivne pravice, da imaš vedno in v vsem prav. Razen seveda v odnosu do fašizma. Tukaj si lahko le proti njemu ali zanj. Afašizem ne obstaja. Obstaja pa cela vrsta drugih vprašanj, o katerih se lahko v družbi ne strinjamo. Načeloma me nestrinjanje ne moti, vsekakor pa me moti manj kot enotnost pod prisilo. Ta namreč dejansko vodi v fašizem. Večer