Nagrada nemškega gospodarstva je prvo bilateralno priznanje, s katerim se nagrajujeta trajnostna naravnanost in družbena odgovornost med podjetji v Sloveniji. Slovensko-nemška gospodarska zbornica nagrado podeljuje v sodelovanju z veleposlaništvom Zvezne republike Nemčije v Sloveniji, IEDC – Poslovno šolo Bled in inštitutom WISE za razvoj trajnostnega delovanja in etičnega poslovanja v rastočih gospodarstvih. Strokovna komisija je med finaliste izbrala slovenskega razvijalca in proizvajalca izolacijskih materialov Knauf Insulation, ki je bil razglašen za zlato gazelo 2013, slovenskega razvijalca in proizvajalca toplotnih črpalk Kronoterm, ki je bil bronasta gazela leta 2013, mednarodno trgovsko podjetje Lidl Slovenija, proizvajalca ulitkov iz aluminija in izdelkov za popolnoma električne avtomobile LTH Castings in proizvajalca steklenih izdelkov Steklarna Hrastnik. Slednji je bil v igri za nagrado že lani, ko je kristalno priznanje za leto 2020 prejelo podjetje Lumar IG, zlata gazela 2009.
Spodbujanje trajnostnih poslovnih strategij
Steklarna Hrastnik od vseh tekmovalcev najbolj stremi k tehnološkemu napredku ob upoštevanju družbenih in okoljskih potreb ter spodbuja trajnostne poslovne strategije z dodano vrednostjo za podjetja in družbo, tudi v času krize covida-19, je svojo odločitev obrazložila komisija. Klemen Resman, direktor prodaje in marketinga v Steklarni Hrastnik, je ob razglasitvi povedal: »Koncept trajnostnega upravljanja virov je eden temeljnih stebrov strategija poslovanja Steklarne Hrastnik. Za nas to pomeni varovanje okolja, skrb za zaposlene in lokalno skupnost, v kateri delujemo – vse to ob hkratnem povečanju gospodarske učinkovitosti. Energetska in proizvodna učinkovitost ter gospodarna raba sta predpogoj za uvajanje temeljev krožnega gospodarstva. Bistven del naše trajnostne odgovornosti je ozaveščanje ljudi o uporabi steklenih izdelkov in steklene embalaže, saj je to pomemben del rešitve na čedalje večjo obremenjenost okolja s plastiko in plastičnimi delci. Stekleni izdelki morajo v prihodnje ponovno postati eden glavnih prebojnih faktorjev k razvoju krožnega gospodarstva.«
Kot je v uvodu srečanja poudaril nemški veleposlanik v Sloveniji Adrian Pollmann, so tako slovenska kot nemška podjetja kljubovala črnogledim napovedim in v zadnjih dveh težkih letih uspešno prekrmarila mimo čeri koronske krize. Pri tem je izpostavil, da se je Slovenija po uspešnosti spopadanja z gospodarskimi vidiki pandemične krize na lestvici, ki jo je pripravil britanski tednik The Economist, uvrstila na drugo mesto med 23 izbranimi članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, slovenski bruto domači proizvod pa se bo po napovedih letos okrepil za skoraj dva odstotka. Da je Nemčija zelo pomembna strateška, politična in gospodarska partnerica Slovenije, je v nagovoru dejal slovenski veleposlanik v Nemčiji Franc But, odnose med državama pa je označil za izjemne in zelo poglobljene. Navedel je, da je v prvih devetih mesecih prejšnjega leta trgovina med državama dosegla 9,7 milijarde evrov, kar je več kot 21 odstotkov več kot v enakem predlanskem obdobju. Po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška pa je pot prihodnosti sodobno, konkurenčno in z viri gospodarno gospodarstvo. Podjetja morajo biti zelena, ustvarjalna in pametna. Prilagodljivost in trajnostne inovacije postajajo ključni elementi, s katerimi lahko industrija obrne trenutne izzive v nove poslovne priložnosti.
Trajnostni razvoj kot dejavnik sprememb
Svečano podelitev nagrade nemškega gospodarstva 2021 je pospremila okrogla miza na temo trajnostnega razvoja kot dejavnika sprememb v podjetjih in družbi. Na njej so sodelovali namestnica veleposlanika Zvezne republike Nemčije v Sloveniji Eva-Ricarda Willems, direktor BASF v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji Simon Franko, direktorica Deslo - AHK Katja Stadler, direktor Henkla Maribor Christof Vollstedt in direktor podjetja Lumar IG Marko Lukić. Izpostavili so okoljski vidik poslovanja, ki gre z roko v roki z družbeno odgovornostjo. Soglašali so, da prihodnost mora biti trajnostna, pri tem pa med drugim razpravljali o različnih standardih, s katerimi se srečujejo v različnih državah.
