Na notranjem ministrstvu so pred božičnimi prazniki v javno obravnavo posredovali šele osnutek predloga pravilnika o sodelovanju policije z veteranskimi (to so zveza in društva Sever) in drugimi stanovskimi organizacijami (to so Društvo kriminalistov Slovenije, Združenje policijskih šefov Slovenije, Mednarodno policijsko združenje (IPA), Sekcija Slovenija, Zveza klubov upokojenih delavcev MNZ Maksa Perca Slovenija, Dobrodelno društvo Modra družina, Motoristični klub Blue Knights LE MC Slovenija I, Združenje policistov Slovenije), in ne pravilnika za policijske veteranske organizacije, kot pravi in ga očitno doživlja minister Hojs. Minister se loteva le Zveze policijskih veteranskih društev Sever in dvanajstih društev Sever, ki združujejo več kot 6500 članov. Pri tem že v osnovi ne ločuje med statusom veteranskih organizacij in drugimi stanovskimi organizacijami ter s tem izkazuje popolno nepoznavanje poslanstva in dejavnosti teh društev in organizacij, saj imajo med njimi le zveza in društva Sever status nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu – zveza neprekinjeno že od leta 1996. Med tem, ko se na primer ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska s podzakonskimi akti zavezujeta, da bosta veteranskim in drugim organizacijam v okviru svojih zmožnosti pomagala pri pripravi in izvedbi letnega programa aktivnosti, si notranje ministrstvo z omenjenim pravilnikom prizadeva otežiti delovanje le-teh.

Že to je narobe, da večina določb osnutka predloga pravilnika omejuje generalnega direktorja policije, da bi uredil pravila sodelovanja med policijo in veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami, ob upoštevanju veljavnih internih aktov MNZ/policije, ampak bo to počel minister.

Proslave za policijo

Minister navaja: »Veteranska organizacija policistov ne bo tista, ki bo dajala komande direktorju policijske uprave. Ne bo tista, ki bo dvignila telefon in rekla, da danes potrebuje službeni avtomobil, ali pa si zaželela, da bi orkester igral na njihovi prireditvi.« To je velika laž ministra. Govori na pamet, saj že od leta 2010 vsako leto podpisujemo letni načrt sodelovanja med policijo in Zvezo društev Sever, kjer je jasno in natančno opredeljeno, kdaj in kje bomo zaprosili za sodelovanje orkestra slovenske policije v komorni ali koncertni zasedbi. Tudi v lanskem letu sta generalni direktor policije in predsednik Zveze društev Sever podpisala letni načrt sodelovanja. V njem je natančno opredeljeno, katere dogodke bomo izvedli skupaj, pri katerih bomo mi podprli policijo ali pa si mi želimo njihove pomoči in kakšna naj bo le-ta, tudi kdaj in zakaj potrebujemo »civilno« službeno vozilo (največkrat za prevoze praporščakov na osrednje slovesnosti ob državnih praznikih in obletnicah dogodkov iz novejše zgodovine organov za notranje zadeve in zdaj MNZ/policije, tudi za praporščaka, ki nosi prapor policije). In v vseh primerih so zveza ali društva Sever posredovali pisno vlogo, kot določata sporazum in letni načrt sodelovanja. Je pa res, da pred tem praviloma prej vprašamo pristojne, ali je v predvidenem terminu orkester slovenske policije prost. V primeru, da ni, zaprosimo orkester slovenske vojske ali drug orkester. Podobno je glede uporabe vozil.

Pri tem pa minister in vodstvo policije ne razumeta, da zveza in društva Sever ne organizirajo in izvajajo tradicionalnih spominskih pohodov, športnih in drugih prireditev ter slovesnosti, žalnih slovesnosti, drugih oblik obeleževanja obletnic osamosvojitvenih aktivnosti 1989–1991 in vojne za Slovenijo zase, temveč to počnejo tudi za policijo, saj v času osamosvojitvenih procesov veteranskih organizacij ni bilo. Takrat sta obstajala milica in republiški sekretariat za notranje zadeve s svojimi organizacijskimi enotami širom po Sloveniji. Kot primer naj navedemo, da vsako leto organiziramo sprejeme za svojce padlih in ranjene, ki se jih udeležijo tudi iz vodstva MNZ/policije. Za potrebe Muzeja slovenske policije smo prispevali gradivo ter sooblikovali in bili založniki več premičnih razstav o dogodkih in delovanju organov za notranje zadeve v času osamosvojitvenih aktivnosti 1989–1991. Zaradi neustrezne organiziranosti in kadrovske podhranjenosti muzeja ter logističnih služb MNZ/policije izvajamo gostovanja teh razstav večinoma sami. Samo lani smo v imenu Muzeja policije in za lasten račun izvedli 76 gostovanj na osnovnih in srednjih šolah, v muzejih, galerijah in drugih institucijah. Sami smo opravili prevoze in postavitve razstavnih eksponatov, financirali njihovo vzdrževanje in popravila, organizirali otvoritve slovesnosti, predstavljali vsebino razstav in promovirali policijo. Do zdaj smo financirali in postavili tudi več kot 200 spominskih obeležij na objektih hraniteljev orožja organov za notranje zadeve (teh je bilo 450) v letih 1990–1991 ter več deset drugih obeležij za aktivnosti v tem obdobju. Do začetka oktobra so na otvoritvah razstav in ob odkritju obeležij sodelovale tudi komorne zasedbe policijskega orkestra, zdaj pa nam MNZ/policija te nastope orkestra zaračunava.

V zadnjih desetih letih smo v samozaložbi izdali številne zbornike, monografije, brošure, kataloge in druge zapise o dogodkih in aktivnostih organov za notranje zadeve in milice, kot najbolj izpostavljene strukture le-teh v obdobju 1989–1991. MNZ je za ves prispevek delavcev organov za notranje zadeve – danes policistov in policistk ter drugih delavcev MNZ/policije – uvedlo le en spominski znak, ki je bil več kot 10.000 upravičencem podeljen v letu 2005.

Tragikomično je, da o očitkih ministra o po njegovem mnenju nezakonitem financiranju veteranskih društev Sever in pogromu, ki ga po njegovem ukazu izvajajo v MNZ/policiji nad nekdanjimi generalnimi direktorji in direktorico ter drugimi s položajev razrešenimi predstojniki organizacijskih enot policije in drugimi posamezniki, vemo le to, kar objavijo javni mediji. Minister se v svojem mandatu še ni sestal in neposredno pogovarjal z nami. Tako mu tudi nismo mogli predstaviti številnih drugih oblik sodelovanja z MNZ/policijo v času pred njegovim ministrovanjem, predvsem pa reciprocitete, ko smo MNZ/policiji dajali več, kot smo od njih dobili.

Ministrstva nihče ne blati

Nekaj primerov. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v policiji smo od leta 2011 do leta 2018 policijskim upravam pomagali pri organizaciji regijskih obeležitev dneva policije in dogodke financirali sami ali skupaj z drugimi stanovskimi društvi; iz istega razloga smo v letih 2010 in 2011 soorganizirali in sofinancirali 9. in 10. športne igre policije v Tacnu in Gotenici, ki so se štele za letni preizkus usposobljenosti policistov; opravili smo predavanja za razširjene kolegije direktorjev policijskih uprav in vodstvo generalne policijske uprave ter podobna predavanja za vse policiste v manjših skupinah po Sloveniji v okviru oziroma namesto urjenja praktičnih postopkov in za to nismo izstavili nobenega računa; policija je brezplačno izvajala vaje v streljanju na našem strelišču v Črnotičah; v znak dobrega sodelovanja smo 20 let organizirali vsakoletno državno smučarsko prvenstvo policije in članov društev Sever idr.

Kar se tiče ministrovega očitka, da »veteranska organizacija obenem, ko po medijih blati ministra (njega) in vlado, nima niti najmanjšega moralnega zadržka, ko kaj potrebuje«, je v tem času res vprašanje, kdo koga potrebuje. Minister je s svojim ravnanjem prišel v spor s policijskima sindikatoma in večino policistov ter policijskih vojnih veterank in veteranov. Zveza in društva Sever ministra in vlade v medijih ne blatijo. Res pa je, da v medijih večkrat spregovori Tomaž Čas, kot doktor znanosti, kar je postal na Univerzi v Ljubljani oziroma kot habilitiran izredni profesor za varnostni sistem in predavatelj policijskega prava. Dr. Čas je kar nekaj časa zavračal vse komentarje v medijih, ko pa je minister presegel vse meje dopustnega, mu je akademska dolžnost zapovedovala, da se oglasi, saj se pred novinarji ni mogel več sklicevati na molčečnost.

Pravi razlogi ministrovih ravnanj proti zvezi in društvom Sever pa segajo v obdobje predčasnega zaključka mandata prejšnje vlade, ki jo je vodila SDS. V zadnjem mesecu vladanja so trije resorni ministri z akti, ki so jih podpisali njim podrejeni upravni funkcionarji na teh ministrstvih, najprej zadržali 50 odstotkov denarnih sredstev, ki bi jih po pogodbah o sofinanciranju morale prejeti veteranske organizacije, in jih dodelili Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (ZVSO), katerega soustanovitelj in večletni predsednik je bil Aleš Hojs. Hkrati so ZVSO nezakonito podelili status društva, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov, in v brezplačen najem dali prenovljene prostore bivše policijske postaje Moste. Tem rabotam smo javno nasprotovali v Zvezi društev Sever in od pristojnih zahtevali ukrepanje, a se ni zgodilo nič. Nismo pa nikoli komentirali odločitev MNZ/policije, da je orkester slovenske policije igral tudi na prireditvah v organizaciji ZVSO, ali preverjali, ali so take nastope plačali.

Dr. Tomaž Čas, predsednik Zveze društev Sever Anton Pozvek, generalni sekretar Zveze društev Sever, in predsedniki vseh društev Sever