V koalicijskih SDS, NSi in SMC (zdaj Konkretno) so skupaj s poslanci SNS v parlamentarni postopek junija lani vložili predlog novele zakona o javnem naročanju, ki se nanaša na področje nabav v zdravstvu. Predlog bo po besedah poslanke SDS Karmen Furman privedel do znižanja cen na slovenskem trgu in omogočil izenačitev nabavnih cen v javnih zavodih na vseh ravneh.
Predlog namreč uvaja regulacijo cen nabav medicinskih pripomočkov in opreme s sistemom referenčnih cen. V javnih razpisih za nabavo medicinske opreme bi se tako vedno določila referenčna cena, ki bi jo oblikoval novoustanovljeni vladni urad na podlagi podatkov iz slovenskih bolnišnic in primerljivih državah EU. S tem bi po besedah Furmanove preprečili dosedanjo prakso, ko se je enak material istih proizvajalcev v Sloveniji prodajal dražje kot v drugih državah EU, prav tako se nabavne cene med posameznimi zavodi ne bi razlikovale.
Predlog so sicer pripravili na podlagi izhodišč, ki jih je pripravila preiskovalna komisija o nabavah v zdravstvu, ki jo vodi Furmanova. Ta je spomnila, da je bilo vmesno poročilo komisije v DZ sprejeto brez glasu proti, zato je izrazila pričakovanje, da bodo predlog podprli v vseh poslanskih skupinah.
A za del opozicije nekatere rešitve iz koalicijskega predloga niso sprejemljive. Sklicevali so se tudi na mnenje zakonodajno-pravne službe. Ta je v predlogu našla toliko pravnih pomanjkljivosti in neskladnosti z evropsko direktivo, da ga po njihovi oceni pravno ni mogoče podpreti. Med drugim je služba opozorila, da v predlogu sploh ni opredeljeno, katero blago so medicinski pripomočki in oprema, na katera se nanašajo javna naročila. Prav tako je predlog po mnenju ZPS na več mestih v nasprotju z evropsko direktivo, ki ureja javna naročila in je za države članice zavezujoča.
Vsebinskih pomanjkljivosti po opozorilih ZPS ne rešujejo niti dopolnila, ki jih je k predlogu vložila koalicija. Z dopolnili sicer po besedah Furmanove upoštevajo nomotehnične smernice ZPS, kar pa se tiče evropske direktive, pa je ta po njenih besedah zavezujoča le glede cilja, ki ga je treba doseči na področju javnega naročanja, ni pa je treba »strogo prekopirati« v nacionalno zakonodajo.
»To je zakon za legaliziranje korupcije«
Poslance LMŠ, SD, Levice in SAB, ki so se večinoma vključevali v razpravo, pa so bolj prepričali argumenti ZPS. Zmotila jih je tudi predlagana določba, po kateri lahko naročnik, če cena ponudnika presega referenčno ceno za več kot deset odstotkov, medicinske pripomočke in medicinsko opremo nabavi po postopku s pogajanji brez predhodne objave na enotnem trgu Evropske unije. Na to je v svojem mnenju opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki poudarja, da je to najmanj transparenten postopek javnega naročanja.
V opoziciji se tako bojijo, da bo takšen predlog še dodatno odprl vrata korupcijskim tveganjem in povzročil dodatno zvišanje cen medicinske opreme in pripomočkov. »To je zakon za legaliziranje korupcije,« je bil oster Miha Kordiš. Tudi po mnenju Janija Möderndorferja (LMŠ) bo predlog povzročil več javnih naročil brez predhodne objave, zato problema preplačil v zdravstvu ne bo rešil, pač pa ga bo še povečal.
Dušan Verbič (Konkretno) je po drugi strani ocenil, da predlog zavezuje naročnike, da bodo medicinsko opremo in pripomočke kupovali po najnižji ceni, saj bodo javna naročila brez predhodne objave le izjema. Tudi Furmanova je prepričan, da bodo "šle cene navzdol".
Opozicijski poslanci so na današnji seji tudi pogrešali predstavnike vlade, da bi se opredelili do zakonskega predloga. Po opozorilu Bojane Muršič (SD) vlada o predlogu ni pripravila niti mnenja. Andrej Rajh (SAB) pa je spomnil, da je komisija za nadzor javnih financ vlado pozvala k pripravi sprememb zakona o javnem naročanju, pa imajo danes na mizi poslanski zakon, čeprav nihče od predlagateljev ni strokovnjak s tega področja.