Tudi po svetu je bilo leta 1972 razburljivo: dobili smo novega predsednika OZN, za katerega se je izkazalo, da ima nacistično preteklost, na olimpijadi v Münchnu so palestinski teroristi pobili izraelske športnike, v ZDA pa je prah dvignila afera Watergate. In če so v Münchnu favorizirani Američani izgubili košarkarsko tekmo s Sovjetsko zvezo, je bilo v Reykjaviku nasprotno – favoriziran in izkušen Boris Spaski je izgubil dvoboj za naslov svetovnega prvaka proti ameriškemu velemojstru Bobbyju Fischerju.
Teroristični napad na olimpijadi
5. septembra 1972 ob pol petih zjutraj je pet članov palestinske teroristične skupine Črni september v olimpijski vasi v Münchnu vstopilo v stavbo, kjer je bila nastanjena izraelska ekipa. Po krajšem spopadu so teroristi ubili dva športnika, nekaj pa jih je uspelo zbežati in se skriti. Ostali so z devetimi Izraelci in čvrstimi zahtevami, da Izrael izpusti 234 palestinskih in dva nemška politična zapornika. Izraelska vlada se s teroristi ni hotela pogajati in Nemcem, s kanclerjem Willyjem Brandtom in Hansom Dietrichom Genscherjem na čelu, ni preostalo drugega, kot da sami rešijo zaplet. Vendar niso bili uspešni. Teroristi niso želeli vzeti denarja, ki so ga Nemci ponujali, zato so se domačini odločili za slabo pripravljeno policijsko akcijo. V finalu na vojaškem letališču Fürstenfeldbruck, s katerega so hoteli Palestinci odleteti v Egipt, so jih Nemci napadli, čeprav niso vedeli niti tega, koliko je Palestincev. V akciji je bilo ubitih še devet športnikov, pet Palestincev in nemški policijski načelnik. Izraelci so se kasneje s serijo akcij v sedemdesetih letih za napad krvavo maščevali.
Vdor ustaških teroristov
21. junija je v Jugoslavijo vstopilo 19 oboroženih hrvaških specialcev. Njihova naloga je bila začetek vojne za samostojno Hrvaško, ob tem pa razstrelitev glavnega transformatorja v Zagrebu in zastrupitev vodovoda v Beogradu. Petindvajsetega junija so se stacionirali na območju gore Raduša pri Bugojnu, kjer so jih obkolili vojska, policija in teritorialci. Žrtve so bile na obeh straneh, umrlo je kar 15 domačinov, ki pa so na koncu večino ustašev ubili. Le štirje so bili aretirani, od tega so na sodišču v Sarajevu tri obsodili na smrt.
Eksplozija letala DC-9
26. januarja je nad krajem Srbska Kamenice na Češkem eksplodiralo JAT-ovo letalo DC-9. Umrlo je 27 potnikov in članov posadke, od skupno 28 ljudi, ki so bili na letalu. Preživela je Vesna Vulović (1950–2016), srbska stevardesa, ki je s tem postala svetovna rekorderka, saj naj bi padla z višine 10.160 metrov. Za eksplozijo so osumili hrvaške nacionaliste, a je njihovo zgodbo povozil rekord Vulovićeve, ki je bila po padcu dolgo v komi. Utrpela je zlom lobanje, vretenc, reber in medenice. Nikoli ni povsem okrevala, šepala je na eno nogo in se nesreče ni spominjala.
Krvava nedelja
30. januarja je britanska vojska začela streljati na protestnike v severnoirskem mestu Derry in jih kar 14 ubila ter 15 težko ranila. Pripadniki britanskega prvega padalskega bataljona pod poveljstvom Dereka Wilforda in Mika Jacksona, ki sta ukazala streljanje na množico, so med drugim ubili kar šest mladoletnih, priče pa so potrdile, da so vojaki streljali na demonstrante tudi med begom, v hrbet. Jasno, demonstranti – kakšnih 15.000 jih je zahtevalo odcepitev Severne Irske – niso bili oboroženi, britanska vlada pa je vojake seveda oprostila.
Bobby Fischer : Boris Spaski
11. julija se je v Reykjaviku začel dvoboj med svetovnim prvakom, sovjetskim velemojstrom Borisom Spaskim (1937), in ameriškim izzivalcem Bobbyjem Fischerjem (1943–2008). Dvoboj se je odvijal v času hladne vojne in zmaga ni pomenila zgolj šahovske premoči ene od velesil. Po drugi strani je imela Sovjetska zveza svetovnega prvaka kar 24 let in bi poraz za njo pomenil veliko blamažo. A Fischerjeva zmaga se je napovedovala že na turnirjih pred dvobojem, saj je blestel s svežo in učinkovito igro. Zmagal je tudi na Islandiji. Spaskega je ponižal z 12,5 : 8,5.
Afera Watergate
17. junija so varnostniki zasačili pet oseb, ki so vdrle v prostore Nacionalne komisije Demokratske stranke v poslovni stavbi Watergate v Washingtonu. Preiskava Zveznega preiskovalnega urada je pokazala, da so vlomilci povezani s predsednikom ZDA Richardom Nixonom in da so vohunili v korist njegove Republikanske stranke. Nixon je, kot edini ameriški predsednik doslej, odstopil s položaja predsednika države šele čez več kot dve leti, 9. avgusta 1974. Nasledil ga je takratni podpredsednik Gerald Ford, ki mu je nato podelil popolno amnestijo.
Izbruh epidemije črnih koz
Do zadnjega večjega izbruha črnih koz v Evropi je prišlo leta 1972 v Jugoslaviji, potem ko je virus prinesel romar, ki je prišel z Bližnjega vzhoda. Epidemija, ki se je začela na Kosovu, je zahtevala kar 35 življenj, okužilo se je 175 ljudi. A zdi se, da je takratna oblast opravila dobro delo: razglasili so vojne razmere, karanteno in cepljenje prebivalstva. Črne koze so obvladali v dveh mesecih. Mimogrede, o izbruhu je leta 1982 srbski režiser Goran Marković posnel grozljivko Variola vera, z Radetom Šerbedžijo v glavni vlogi.
Sovjetska zveza : ZDA
Statistika pred finalno tekmo med Američani in Sovjeti 9. septembra 1972 v Münchnu je bila neverjetna. ZDA so bile v košarki najboljše že od olimpijade leta 1936 v Berlinu, hkrati so imele 63 zaporednih zmag in nobenega poraza, in to kljub temu, da niso vedno nastopale z najboljšimi. A na olimpijadi v Münchnu je bilo drugače. Zdi se, da so Američani podcenjevali Sergeja Belova in preostale izkušene mojstre evropske košarke, ki so jih v kontroverzni končnici, polni provokacij in nerazumljivih sodniških odločitev, premagali z 51 : 50.
Kurt Waldheim postane predsednik OZN
1. januarja je avstrijski politik Kurt Waldheim (1918–2007) postal četrti generalni sekretar OZN. V tistem času javno ni bilo znano, da je bil Waldheim med drugo svetovno vojno nemški oficir. Še več, bil je eden tistih »herojev«, ki jih je vodja ustaške države Ante Pavelić odlikoval za zasluge v bitki na Kozari, kjer so izvajali etnično čiščenje srbskega naroda. Leta 1986 je za šest let postal tudi predsednik Avstrije. Kako mu je vse to uspelo, čeprav se je izkazalo, da je bil na listi vojnih zločincev, še danes ni povsem pojasnjeno.
