Najprej jo vidimo v rdeči »krinolini« počasi hoditi po industrijski hali in sesti na stol, nato se kamera približa obrazu, ki ga nekaj pesti. Ta obraz, ki ga uprizarja škotska igralka Tilda Swinton, je nato v bližnjem planu vsaj polovico filma Človeški glas, ki ga je lani, s koronskimi prekinitvami, posnel španski režiser Pedro Almodovar. Navdihnila ga je istoimenska gledališka monodrama francoskega dramatika Jeana Cocteauja iz leta 1928, s katero je na oder postavil mlado žensko, ki se po telefonu eno uro pogovarja z bivšim ljubimcem, ki se namerava poročiti z drugo; ker pa ju tehnika hkrati povezuje in ločuje, slišimo le njo. Njuna zgodba se konstruira le skozi njene replike.
Tilda Swinton v monodrami Človeški glas Pedra Almodovarja preigra vse tančine. (Foto: arhiv Kinodvora)
Almodovar se v svoji interpretaciji odreče dolžini izvirnika – film traja le pol ure – in tudi ujetosti v en prostor, saj ženska s psom pastirske pasme ...