»V drugi polovici desetletja želimo realizirati pristanek japonskega astronavta na Luni,« je na srečanju japonskega odbora, pristojnega za vesoljsko politiko, povedal japonski premier Fumio Kishida. Dodal je, da vesolje poleg vzbujanja upanja in sanj ljudi zagotavlja tudi gospodarsko varnost Japonske, poročajo tuje tiskovne agencije.
Glede na načrt, o katerem so se dogovorili na srečanju pristojnega odbora, želi Japonska v okviru ameriškega programa Artemis na Luno poslati prvega neameriškega astronavta.
Ameriška vesoljska agencija Nasa je sicer novembra sporočila, da bodo ZDA človeško posadko ponovno poslale na Luno šele leta 2025 ali kasneje, in ne že leta 2024, kot je bilo to sprva predvideno.
Japonska namerava v okviru sodelovanja v programu Artemis sodelovati tudi pri razvoju opreme za lunarno postajo in transportnega vozila za pristanek na Luni.
Dokument, ki ga je pripravil japonski odbor za vesoljske politike, poleg tega vsebuje tudi načrte za izstrelitev sonde za raziskovanje Marsa leta 2024 in načrte za proizvodnjo sončne energije v vesolju.
Kitajska ZDA obtožila ogrožanja varnosti v vesolju
Peking pa je danes ZDA obtožil neodgovornega in nevarnega ravnanja v vesolju, potem ko je prišlo do dveh bližnjih srečanj med kitajsko vesoljsko postajo Tiangong in sateliti Starlink podjetja SpaceX Elona Muska, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nova kitajska vesoljska postaja Tiangong je bila po navedbah Pekinga primorana izvesti določene manevre, da se je izognila trku z dvema od satelitov Starlink. Do prvega bližnjega srečanja naj bi prišlo julija, do drugega oktobra, piše v dokumentu, ki ga je Peking ta mesec poslal uradu Združenih narodov za vesolje.
Kitajska je v dokumentu zapisala, da sta incidenta »predstavljala nevarnost za življenje ali zdravje astronavtov na krovu kitajske vesoljske postaje«. Kitajska je v svojem poročilu ZN še opozorila, da so članice pogodbe o vesolju, ki je temelj mednarodnega vesoljskega prava, odgovorne tudi za dejanja svojih nevladnih subjektov. V podjetju SpaceX se na obtožbe doslej še niso odzvali.
»ZDA ignorirajo svoje obveznosti po mednarodnih pogodbah, kar predstavlja resno grožnjo za življenja in varnost astronavtov,« je danes dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian.
Starlink, oddelek podjetja SpaceX, upravlja skupno skoraj 2000 satelitov, katerih cilj je zagotoviti internetni dostop na večini območij na Zemlji. SpaceX je sicer zasebno ameriško podjetje, ki ga je ustanovil eden najbogatejših Zemljanov Elon Musk in deluje neodvisno od ameriške vojaške in ameriške vesoljske agencije Nasa.
Nevarna bližnja srečanja
Manevri izogibanja za zmanjšanje tveganja trkov v vesolju postajajo vse pogostejši, saj vse več predmetov vstopa v Zemljino orbito, je dejal astrofizik Jonathan McDowell s centra za astrofiziko Harvard-Smithsonian. »Res smo opazili povečanje števila bližnjih srečanj,« je povedal McDowell. Dodal je, da bi vsak trk verjetno »popolnoma porušil« kitajsko vesoljsko postajo in usmrtil vse na krovu, še poroča AFP.
Glavni modul kitajske postaje Tiangong je v orbito vstopil v začetku leta, v celoti pa naj bi začel delovati prihodnje leto.
