Giorgio Agamben (Prevod: Vera Troha): Moč misli (Založba Beletrina, zbirka Koda, 2021)
Italijanski filozof Giorgio Agamben sodi med najpomembnejše sodobne politične filozofe. V tokratnem izboru esejev in predavanj iz obdobja med letoma 1980 in 2000 se sooči z misleci evropske filozofije – Platonom, Spinozo, Aristotelom, Deleuzom, Schmittom, Benjaminom, Heglom, Warburgom, Heideggerjem in Derridajem. Rdeča nit zbornika so jezik, zgodovina in moč, filozofa pa zanima predvsem moč misli oziroma človek kot »essere di potenza«, torej bitje moči, sile, zmožnosti.
Svetlana Makarovič (Ilustracije: Peter Škerl, Tina Dobrajc): Baladne pravljice (Cankarjeva založba, 2021)
V knjigo Baladne pravljice je povezanih pet edinstvenih pravljic mojstrice besede Svetlane Makarovič – žalostna poetična Mesečinska struna, Katalena, ki sloni na staroslovanski baladi o tragični ljubezni, Saga o Hallgerd po staroislandskem izročilu… Posebno vzdušje dodajo izjemne ilustracije Petra Škerla in Tone Dobrajc, v spremni besedi pa Boris A. Novak pravi: »Svetlanine Baladne pravljice prepričljivo kažejo, da je resnica pravljic – balada. In da je hrepenenje balad – pravljica. Vmes sta človeška bolečina in umetniška lepota.«
Vesna V. Godina: Zablode feminizma (Beletrina, zbirka Koda, 2021)
Pronicljiva antropologinja in kolumnistka dr. Vesna V. Godina v knjigi Zablode feminizma analizira temeljne značilnosti sodobnega feminizma, tako socialno kot zgodovinsko. Meni, da ta čas še vedno ponavlja teoretske postavke feminizma 20. stoletja, pri tem pa ni sposoben ustrezno kontekstualizirati današnjega položaja žensk, kot tudi ne preseči svojih evropocentričnih in kolonialnih drž ter drugih problematičnih značilnosti. Sodobni feminizem v bistvu reproducira sodobni kapitalizem z vsemi njegovimi oblikami eksploatacije.
Andrzej Stasiuk (Prevedla Jana Unik): Fado (Cankarjeva založba, 2021)
Fragmentirani potopis vileniškega lavreata Andrzeja Stasiuka Fado nas popelje po državah Srednje Evrope, karkoli to že je. V divjino Karpatov, eksotiko Romov, nora nasprotja romunske realnosti, pa malce v Beograd, Črno goro in za eno noč v Ljubljano, v hostel Celica. S skoraj liričnim čutom za podrobnosti, za nenavadno, s premislekom o tem, kdo smo sploh Srednjeevropejci v odnosu do nas samih in do Zahodne Evrope. Kaj je bolj eksotično kot potovalni zapiski o nas samih?
Saša Pavček (Ilustracije Kristina Krhin): Miška ima roza očala (Založba MIŠ, 2021)
V zadnjih letih izhaja vse več otroških knjig, prilagojenih otrokom, ki imajo take ali drugačne težave pri branju. Tudi Miška ima roza očala je taka slikanica, saj prinaša zgodbo o miški, ki so ji črke povzročale težave. Poleg tega, da je slikanica oblikovana v skladu s priporočili za dislektike, je Saša Pavček v zgodbi ponudila v razmislek tudi misel o tem, da morebiti roza očal ne potrebujejo samo tisti, ki jim možgani »delujejo drugače«, temveč vsi mi.