Vsekakor menim, da Hrvaška prej ali slej mora postati članica schengna, saj je prav neverjetno, da dve demokratični in sodobni evropski državi še po 30 letih nista uspeli urediti lepotnih popravkov na kopenski meji in seveda problema razmejitve na morju. Nedemokratična Jugoslavija je edino povojno mejo najdlje urejala z Republiko Italijo in jo dokončno uredila z Osimskim sporazumom 10. novembra leta 1975. Kakšno sposobno politiko smo tedaj imeli! Torej je potrebovala »samo« trideset let, da je zadevo zaključila. Kje smo mi po tridesetih letih? Videti je, da smo še kar nekaj svetlobnih let daleč. Kakšna prijateljska država je to, samo pomislimo, da govorimo o 200-metrskem pasu na morju, medtem ko ima Hrvaška več kot 1770 km obale in skoraj ves Jadran! Nočemo niti centimetra njihove »Lepe«, ampak samo pas do mednarodnih voda.
Se pa nasmiha našim sosedom, da zadevo s schengnom končno premaknejo z mrtve točke, saj jim je naklonjena tako trenutna slovenska oblast kot prihajajoče francosko predsedstvo Evropske unije. Francozi bodo zdaj še bolj naklonjeni Hrvaški, ki je letos kupila nekaj njihovega orožja. Pred leti mi je sorodnik iz Hrvaške, ki je kar nekaj pomenil v »hrvatskom stožeru« vojske, kako in pod kakimi pogoji se je zanje (od 1990 do 1994) vozilo orožje čez severno mejo. Takrat je bil član vlade tudi Janša. Morda gre za kake »neporavnane« račune ali zamere? Naša južna soseda ne skriva želja, da si lasti vodilno vlogo na jugozahodnem Balkanu, da ne rečem mesto razsodnika, kdo in kdaj bo kam šel ali kaj dobil.
Že med predsedovanjem Slovenije se je pokazalo, da je vključevanje jugozahodnega Balkana zelo oddaljeno. A si predstavljamo, kaj šele bo, ko bodo naši južni sosedi odločali o vstopu Srbije, BiH in Črne gore? S temi državami imajo svoje odprte račune: od BiH bi želeli mostarski del, s Srbijo so še odprte rane iz osamosvojitvene vojne in s Črno goro jih čaka trajna rešitev za polotok Prevlako. Sicer pa, kako naj EU vključi v svoje vrste nove države, ko pa ima za zgled Slovenijo in njeno »neevropsko« obnašanje.
Najmanj, kar pričakujemo, je, da o tem odločamo Slovenci na referendumu in ne vlada z »dekretom«.
Dr. Veselko Guštin, Ljubljana Polje