Nacionalni program za kulturo: Manifest za domoljubno umetnost

Prva točka včerajšnje seje vlade, potrditev predloga resolucije o nacionalnem programu za kulturo, je minila rutinsko, kakor bo verjetno rutinsko tudi sprejetje tega temeljnega strateškega dokumenta v državnem zboru: ne glede na morebitne zadržke do zasnove ali vsebine tega besedila, zaradi katerih bi se lahko v parlamentarnih klopeh vendarle vnela kaka debata ali dve, na koncu običajno prevlada gola (koalicijska) matematika – podobno kot pri raznih interpelacijah. Navsezadnje bi se lahko marsikomu zazdelo tudi, da je nekaj vseeno bolje kot nič; veljavnega nacionalnega programa za kulturo pač nimamo že približno štiri leta, in čeprav rahlo kaotične podobe, kakršno že dolgo ponuja slovenska kulturna politika, ne moremo pripisati le odsotnosti tovrstne državne strategije, bi najbrž vsaj zdrava kmečka pamet porekla, da lahko tistemu, ki težko hodi, vsaka opora pride prav.