Gospodarska aktivnost Slovenije je med epidemijo zaostajala za aktivnostjo v državah jugovzhodne Evrope (JVE), sočasno pa je do konca leta 2020 sovpadala z aktivnostjo v evrskem območju. Ob nekoliko višji gospodarski aktivnosti Slovenije od povprečja evrskega območja pa je prišlo do ponovnega drastičnega, več kot dvakratnega povečanja relativnega dolga glede na evrsko območje, je opozoril ekonomist Velimir Bole z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v svoji študiji Gospodarstvo v času kreacije dolga. Pred dnevi jo je predstavil na bančnem seminarju na ljubljanski ekonomski fakulteti. V študijo so vključeni kumulativni podatki za celotno EU ali evrsko območje, ki jih je Eurostat že objavil.
Zmanjševanje finančnega potenciala
Po navedbah Boleta bistveno obsežnejše ekonomskopolitično podpiranje gospodarstva v primerjavi z evrskim območjem in še zlasti državami JVE leta 2020 v Sloveniji ni imelo nobenega ugodnejšega učinka na BDP ali socialno ogroženost v primerjavi z evrskim območjem ali JVE. Primanjkljaj in dolg pa sta se zaradi tega neprimerno bolj povečala. Na primer, leta 2019 je bil javnofinančni primanjkljaj v Sloveniji slabši od javnofinančnega primanjkljaj v desetih odstotkih držav evrskega območja, leta 2020 pa kar od 80 odstotkov tega območja.
Z epidemijo covida-19 se je po Boletovih ugotovitvah začelo že tretje veliko naraščanje skupnega dolga vseh sektorjev, odkar je Slovenija vstopila v EU. Tako je po zadnjem četrtletju leta 2019 skupni dolg zrasel za približno pet odstotkov oziroma za približno štiri milijarde evrov več, kot če bi rasel z enako stopnjo kot v evrskem območju. »Ponovno veliko povečanje skupnega dolga bo krepko zmanjšalo finančni potencial države za prihajajoče dolgoletno in tehnološko zahtevno prestrukturiranje v okviru zelenega načrta pa tudi za druge večje fiskalne zaveze vlade, na primer do zdravstva,« je pojasnil Bole. Ob tem je opozoril, da bodo posledice še neprimerno hujše, če bo v območju evra prišlo do sočasnega protiinflacijskega zaostrovanja denarne ali fiskalne politike.
Empirična evidenca za Slovenijo, tako Bole, ne kaže nobene opazne kreditne podpore gospodarstva v času epidemije, saj so krediti podjetjem in gospodinjstvom stagnirali ali padali. Kreditna podpora podjetjem v času epidemije je bila tako v evrskem območju kot v državah JVE opazno velika in enako močna. Prav tako je bila kreditna podpora gospodinjstvom opazno velika v evrskem območju in še posebno v državah JVE. V evrskem območju je bila ekonomska politika opazno aktivna pri subvencioniranju podjetij in posameznikov, zmanjševanju davkov ter kreditiranju podjetij in gospodinjstev. »V državah JVE je ekonomskopolitična podpora v obdobju epidemije slonela v veliki meri na krčenju davkov in kreditni politiki, medtem ko je bila v Sloveniji omejena skoraj izključno na javnofinančno subvencioniranje,« je pojasnil Bole.
Zmanjšanje rasti cen surovin
Po njegovih ugotovitvah so bile subvencije podjetjem za zaposlene brez dela v Sloveniji bistveno višje kot v državah evrskega območja, čeprav je bilo opravljenih približno enako ur dela (tudi po sektorjih). »Sektorsko ciljanje subvencij je bilo slabo izvedeno, saj se je v nekaterih sektorjih, kjer so bile težave zaradi lockdowna precej manjše od povprečja ali pa jih ni bilo, koronazaposlenost povečala celo nad stopnjo zadnjega četrtletja leta 2019 in tudi bolj od povečanja sektorske dodane vrednosti (v energetiki in javnih službah, v informacijski in komunikacijski dejavnosti ter v javnem sektorju),« je pojasnil Bole. Ob tem je dodal, da se je hkrati z lockdownom v najbolj prizadetih sektorjih s koronasubvencijami podprta zaposlenost med epidemijo hitro zmanjševala in je zato ob začetku okrevanja prav pomanjkanje delavcev pomenilo največjo oviro za rast aktivnosti v teh sektorjih.
Po predhodnem upadanju so se svetovne cene surovin v tretjem četrtletju leta 2020 obrnile navzgor, zaradi izrazito hitrega naraščanja cen energentov pa so opazno pospešile v zadnjem četrletju 2020. To je po koncu leta 2020 pognalo navzgor tudi življenjske stroške. Njihova rast se je opazno okrepila v tretjem četrtletju letos, vendar je v Sloveniji zaostala tako za evrskim območjem kot za državami JVE. Po opozorilih Boleta so kratkoročna cenovna pričakovanja zelo visoka in dosegajo najvišje vrednosti, dosežene v obdobju po vstopu v EU. Visoka cenovna pričakovanja so v industriji, gradbeništvu ter v storitvenih sektorjih, medtem ko so le v trgovini normalno visoka. Eksterni pogoji poslovanja naj bi se leta 2022 umirili, pri čemer se pri svetovnih cenah surovin pričakuje zmanjšanje rasti cen pod štiri odstotke na leto, je pojasnil Bole.