Rešitve, ki jih prinaša predlog novele zakona, so po Zorčičevih besedah drugačne, kot jih predvideva obstoječi zakon o nalezljivih boleznih, ki ga je v pomembnem delu razveljavilo tudi ustavno sodišče in DZ naročilo, da zakon popravi in vanj implementira ustavno določbo, kar pa se do zdaj ni zgodilo.
Nepovezani poslanci zato ocenjujejo, da je predlog novele zakona dovolj dober, da se ne bo vedno znova ponavljala zgodba z ustavno razveljavitvijo posameznih vladnih odlokov. Predlog novele zakona tako prinaša boljšo normativno podlago za upravljanje z epidemijo covida-19, je prepričan Zorčič.
Kot je poudarila vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga, je zanje bistveno, da je predlog zakona pripravila stroka in da ta odgovarja na vprašanja, ki jih je izpostavilo ustavno sodišče. Po njenih besedah je to priložnost, da »omejimo protiustavno stanje in omejimo vlado pri njenih rabotah z odloki«. Kot bistveno v poslanski skupini ocenjujejo tudi, da DZ začne sprejemati in upoštevati iniciative civilne družbe.
Nepovezani poslanec Jurij Lep je ob tem ocenil, da bi prav zato vse parlamentarne stranke morale podpreti tak predlog zakona. »Želimo, da spoznamo, da brez zakonodajnega telesa v naši državi ne bo reda. Delovati z odloki, tudi če ni izrednih razmer je nelegalno, nelegitimno in krivično do vseh nas,« je poudaril.
Podporo napovedali v delu opozicije
Pod predlog zakona bodo sicer svoje podpise prispevali zgolj nepovezani poslanci, ki predlagajo obravnavo zakona po skrajšanem postopku. Zorčič ob tem upa, da glede na to, da je več poslanskih skupin izrazilo podporo predlogu zakona, bodo te podprle tudi »vse nadaljnje dogajanje z zakonom«. Je pa ob tem izrazil še presenečenje, da se več poslanskih skupin ni odločilo prispevati podpisov ob vložitvi zakona v parlamentarni postopek, saj gre za zakon, ki ga podpira tudi civilna družba.
Kot je še pojasnil, so sicer podporo napovedali v delu opozicije, medtem ko so v koaliciji nekoliko bolj zadržani. A po Zorčičevih besedah še vedno potekajo pogovori s Pravno mrežo za varstvo demokracije, zato upa, da bo zakon v takšni obliki, kot je zdaj, v nadaljevanju dobil še dodatno podporo.
Ob tem je še napovedal, da bodo v času sprejemanja zakona tudi ves čas v stiku s pisci predloga zakona in bodo, v kolikor bi se zakon poskušalo močno vsebinsko spremeniti z vloženimi dopolnili, na to opozorili in takšnemu spreminjanju predloga novele zakona nasprotovali.
Predlog novele zakona, ki so ga pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, med drugim določa, kdaj oziroma pod kakšnimi pogoji se lahko sprejemajo ukrepi na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, opredeljuje namene, vrste in obseg ukrepov, pogoje in postopek za uvedbo ter podaljševanje veljavnosti ukrepov in njihovo maksimalno trajanje.
Opozicijske SD, LMŠ, Levica in SAB, ki so sicer že izrazile naklonjenost podanemu predlogu novele zakona, so prejšnji teden predlagale, da predlog novele v parlamentarni postopek vloži Zorčič kot predsednik DZ, ki bi s tem po njihovi oceni na simbolni ravni pokazal, da gre za zakon, za katerim stoji institucija.
Poklukar predlog novele zakona še preučuje
Minister za zdravje Janez Poklukar je potrdil, da na ministrstvu za zdravje še preučujejo predlog novele zakona o nalezljivih boleznih. Izrazil je dvom ali je napeti predvolilni čas primerno obdobje za posodobitev zakona in prebivalce pozval, da sledijo že uveljavljenim priporočilom stroke.
Izrazil je prepričanje, da je epidemiološka situacija v državi trenutno obvladljiva, v primeru da ljudje dosledno upoštevajo in sledijo že uveljavljenim priporočilom stroke, in izrazil dvom ali je razgreti predvolilni čas primerno obdobje za posodobitev zakona.
»Ključno pa je, da se držimo priporočil stroke, tako kot pri poti na Triglav seveda ni nihče napisal odloka ali zakona, da se je treba držati jeklenice, če hočemo uspešno in zdravo doseči vrh Triglava, vendarle to iz dneva v dan vsi skupaj počnemo,« je dejal minister. Dodal je še, da bo zakon o nalezljivih boleznih enkrat potreboval takšno ali drugačno spremembo in nadgradnjo, saj je bil pisan pred 25 leti. Izrazil je prepričanje, da bo za to primeren čas po koncu epidemije covida-19, saj bo morda razmišljanje o zakonu takrat drugačno, kot je danes.
