Woodstock. Legendarnega glasbenega festivala se je leta 1969 udeležilo 400.000 ljudi, med (delno) deževnim vikendom pa je nastopilo 32 izvajalcev. Med njimi tudi Joan Baez, Janis Joplin, The Who, Joe Cocker, Jimi Hendrix in Santana. Michael Shrieve, bobnar skupine, je bil z dvajsetimi leti celo najmlajši nastopajoči na dogodku, ki so ga označili kot enega izmed 50 trenutkov, ki so spremenili zgodovino rock'n'rolla. Štirinajst let pozneje se je začel upad komercialnega uspeha skupine, ki sicer presenetljivo nastopa še danes, da imena Santana ne bi pozabili, pa so poskrbeli pri Volkswagnu, ko so leta 1983 predstavili istoimenskega štirikolesnika, namenjenega predvsem kitajskim kupcem, ki so lahko izbirali med limuzino in karavanom.
Santano so sprva testno v manjših količinah proizvajali v tovarni STAC v Šanghaju, prvih sto pa so izdelali na podlagi kompletov iz Nemčije. Oktobra 1984 je nastalo skupno podjetje, katerega del je bila tudi kitajska banka, dve leti pozneje so na Kitajskem izdelali že 10.000 modelov santana, ki je bil nekakšna osnova za razvoj množične mobilnosti v tej komunistični državi. V avto so vgrajevali tudi vse več domačih delov – medtem ko je bilo teh leta 1986 le šest odstotkov, se je njihov delež do leta 1995 povečal na kar 89 odstotkov.
Santana priljubljena med taksisti
Prvi avtomobili so imeli vgrajen 1,6-litrski bencinski motor in štiristopenjski ročni menjalnik, bili pa so zelo priljubljeni med taksisti, vse več so jih uporabljali v različnih državnih službah, tudi policiji. V drugi generaciji z letom 1995, ki so jo razvijali skupaj z brazilskim partnerjem, je santana s 4,55 zrasla na 4,68 metra, karavan ni bil več na voljo, v tretji generaciji z letom 2004 pa so ji dodali dvolitrski bencinski motor. Četrta generacija, ki so jo poimenovali santana vista, je nadaljevala prodajno uspešnost, saj so jih skupno od leta 1983 do maja 2009 izdelali kar 3,2 milijona, zadnja generacija pa je prenovo dočakala leta 2012, predstavili so jo kar v Wolfsburgu, bila pa je zgrajena na isti platformi kot nova jetta. Dolžinska mera je bila zgolj 4,47 metra, ob limuzini pa na prodaj tudi kot karavan. Čeprav je bil avto simbol rastočega srednjega razreda na Kitajskem in je skrbel za priljubljenost nemške znamke (lani so v tej državi prodali 3,85 milijona vozil, kar jih uvršča na prvo mesto), so se odločili, da opustijo proizvodnjo. Razlog je preprost. »Potencialni kupci si želijo športnih terencev in električnih vozil,« so zapisali v izjavi za javnost, v tovarni v Yizhengu z letno zmogljivostjo 224.000 vozil pa bodo tako izdelovali športna terenca T-crossa in tharuja. Santana je sicer zapeljala v več kot šest milijonov garaž kitajskih kupcev.
Avtomobilska industrija je na Kitajskem v dobrih treh desetletjih dočakala neverjetno preobrazbo. Še leta 1984 so v tedanji državi z dobro milijardo prebivalcev na leto izdelali zgolj 5200 avtomobilov, avto pa si je lastil po en Kitajec na vsakih šest milijonov. Santana je vse to spremenila. Njena osnova je bila sicer druga generacija passata (B2), predstavljenega leta 1981, bila je poceni in hkrati zanesljiva, v desetletjih pa je dočakala razmeroma majhne spremembe in revizije, del opreme je pozneje postal zavorni dodatek ABS, naročiti je bilo mogoče tudi pomično streho. »Na svojih potovanjih po Kitajski sem se več kot stokrat peljal v taksiju na osnovi santane. Vožnja po prometnih cestah je bila dovolj udobna. Čeprav ime santana zahodnjakom ni pretirano znano, z izjemo ljubiteljev glasbe seveda, pa si avto zasluži spoštovanje, saj je poskrbel za množično mobilnost prebivalcev,« pravi neimenovani uporabnik santane, ki je Evropejec.
Nikoli ni bila videti nizkocenovnik
Santano so pod različnimi imeni proizvajali tudi na Japonskem, v Mehiki in Argentini, največ posodobitev pa so naredili v Braziliji, kjer ima Volkswagen največjo divizijo v Južni Ameriki. Čeprav so se Kitajci trudili, da je bila santana karseda kitajska, pa do leta 2008 na primer niso premogli motorja z več kot sto konji moči. »Santana ponuja nemško kakovost, tehnologije in dizajn za ugodno ceno. Pooseblja Volkswagnovo dediščino, učinkovitost in vsakodnevno uporabnost. Avto je zanesljiv, stroški vzdrževanja pa nizki,« svojo zgodbo pripoveduje William Russell Scheirman, večkratni lastnik. Cena santane v zadnji generaciji je bila od šest do sedem evrskih tisočakov, uspešno pa se je prodajala tudi zato, ker ni bila nikoli videti kot nizkocenovni štirikolesnik. Čeprav santane na Kitajskem ne bo več, pa si bodo kupci lahko privoščili (precej dražjega) passata. A zgodba santane ostaja fascinantna, saj je na kitajskih cestah zdržala neverjetnih 38 let. Tega pa si nihče izmed oblikovalcev ob začetku proizvodnje niti v najdrznejših sanjah ni upal napovedati.