»Spoštovani, zaradi spremembe v novem Sklepu v ustanovitvi javnega zavoda SNG Maribor, kjer se ukinjajo strokovne skupine pomočnikov direktorjev, se vam ob izteku vašega mandata člana strokovne skupine iskreno zahvaljujemo.« Tako se začne pismo, ki so ga pred približno mesecem dni iz SNG Maribor prejeli člani strokovne skupine umetniškega vodje tamkajšnje Drame. V njem jih je začudilo več stvari: najprej seveda, da so bili o ukinitvi tega posvetovalnega telesa obveščeni šele novembra, čeprav je bil nov ustanovitveni akt zavoda – ki je bil podlaga za to odločitev – sprejet že junija; predvsem pa, da so bile spremembe sprejete brez širše razprave oziroma vsaj seznanitve tistih stanovskih organizacij, ki so v strokovne skupine predlagale svoje člane.
Zdaj že nekdanji člani omenjene skupine Primož Jesenko, Rok Andres in Tone Peršak so zato vodstvo SNG Maribor prejšnji teden prosili za podrobnejšo utemeljitev omenjene odločitve, pri tem pa izrazili mnenje, da ta pomeni »oženje prostora dialoga« pri oblikovanju umetniškega programa zavoda ter z izključevanjem stroke škoduje preglednosti in strokovnosti njegovega delovanja. Pristojne so tudi pozvali, naj prekličejo »škodljivo spremembo ustanovitvenega akta«, v njihovih stališčih pa jih je podprlo več stanovskih organizacij, denimo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev, Združenje dramskih umetnikov Slovenije in Društvo gledaliških režiserjev. Direktor SNG Maribor Danilo Rošker jim je pojasnil, da je z njihovimi pomisleki že seznanil ustanovitelja oziroma ministrstvo za kulturo, ki je pripravilo novi statut; odgovor naj bi prejeli v kratkem. Nekaj vprašanj smo na kulturno ministrstvo naslovili tudi mi, a na odziv prav tako še čakamo.
Posvetovalnih teles ni več
Za kaj natančno gre? SNG Maribor, največji javni kulturni zavod pri nas, ima precej razvejeno zgradbo, saj združuje več umetniških ansamblov – dramskega, baletnega, opernega, v njem pa deluje tudi simfonični orkester – ter med drugim organizira festival Borštnikovo srečanje, ki je posebna organizacijska enota znotraj hiše. Vsako teh enot vodi pomočnik direktorja za določeno področje, povedano drugače, posamezni umetniški oddelki – torej Drama, Balet, Opera in Festival Borštnikovo srečanje – imajo svoje umetniške direktorje. Te enote pa so imele doslej tudi vsaka svojo strokovno skupino, torej posvetovalna telesa, ki naj bi bila v pomoč posameznim umetniškim direktorjem – sestavljali so jih zunanji strokovnjaki, ki so jih predlagale različne strokovne organizacije.
Novi ustanovitveni akt, ki je bil sprejet 18. junija, določa le tri organe zavoda, torej direktorja oziroma direktorico, svet javnega zavoda ter strokovni svet; strokovnih skupin za posamezna umetnostna področja v njem ni več. »Kot direktor sem se lahko zato vsem članom dosedanjih strokovnih skupin zgolj iskreno zahvalil za sodelovanje,« pojasni Rošker. »Ustanovitveni akt pač sprejme ustanovitelj, mi pa delujemo v skladu z njim.« Predstavniki raznih strokovnih združenj so sicer tudi po novem še vedno prisotni v strokovnem svetu zavoda, ki ima devet članov: štirje so iz vrst zaposlenih, po enega člana pa vanj predlagajo mariborska univerza, Kulturna zbornica Slovenije, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Društvo slovenskih skladateljev ter Društvo baletnih umetnikov Slovenije.
Okrnjena avtonomija FBS?
Strokovne skupine so v prenovljenem statutu omenjene le enkrat, in sicer v 11. členu, ki med nalogami direktorja navaja »imenovanje strokovne skupine za festival Borštnikovo srečanje«. Kot nam je potrdil Rošker, bo ta strokovna skupina še obstajala, res pa je, da je v zvezi z njo trenutno nekaj nejasnosti: pravilnik o delovanju Festivala Borštnikovo srečanje, sprejet leta 2019, namreč o njej pove le, da »način imenovanja, trajanja in prenehanja mandata strokovne skupine« ter »njene naloge in obveznosti« določa sklep o ustanovitvi SNG Maribor, ki pa v sedanji obliki tega ne počne več (če odštejemo določilo, da jo imenuje direktor). Umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak pravi, da se neskladja zavedajo. »Lahko rečem le, da ima festival veljaven pravilnik, po katerem tudi delujemo; pričakujem pa, da bo ta v kratkem posodobljen ter bo natančneje opredeljeval tudi sestavo, pristojnosti in naloge strokovne skupine, torej vse tisto, česar v ustanovitvenem aktu zavoda zdaj več ni.«
Prav s festivalom je povezana še druga vidnejša sprememba v ustanovitvenem aktu, ki jo nekateri prepoznavajo kot sporno: umetniškega direktorja Borštnikovega srečanja bo odslej na podlagi razpisa izbiral direktor SNG Maribor, ne pa več minister za kulturo. Zdi se sicer mogoče, da je bil razlog zanjo le uskladitev z zakonodajo (kajti krovni zakon o kulturi določa, da pomočnike direktorja imenuje direktor), vseeno pa ta odločitev krni avtonomijo nacionalnega festivala, kot so nedavno opozorili v Društvu gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. »Sprememba ustanovitvenega akta SNG Maribor centralizira vso moč v rokah direktorja, ukinja strokovna posvetovalna telesa, v primeru Borštnikovega srečanja pa uzakonja nasprotje interesov,« so bili kritični. Neprimerno naj bi bilo namreč, da o tem, kdo vodi festival (in posredno tudi – kako), odloča direktor enega od sodelujočih gledališč – kar je bil tudi razlog za prejšnjo ureditev. »Nikoli se nisem vpletal v vsebino festivala in se tudi ne nameravam,« pa poudarja Rošker. »Če bom po novem imenoval direktorja Borštnikovega srečanja, bom to počel le v soglasju s strokovno skupino.«