Da se s tradicijo ne gre igrati, očitno ne vedo niti v tej vladi. Uvedba elektronske vinjete je namreč prav to: grob poseg v tradicije! Tako je, v tradicije (množina), ne le eno tradicijo. Začnimo pri najbolj očitni. Konec januarja je, avto je žejen in treba je na črpalko, prodajalec/prodajalka pa že precej naveličano ponovi: »Bova še vinjeto?« In vi, ki že dva meseca naveličano odgovarjate: »Ne, hvala,« tokrat končno popustite in naredite veselje prodajalcu/prodajalki. Pol minutke in vinjeta je v vaših rokah. Zato je malce težko razumeti ministra za digitalno preobrazbo, ki se je v sredo hvalil: »Nakup je bil hiter in enostaven, vzel mi je dve minuti.« Dve minuti? Resno? Pri čemer lahko upravičeno sklepamo, da minister Andrijanič že ima veljavno vinjeto na avtomobilu in je torej elektronsko kupil dva meseca bolj zgodaj, kot je bilo potrebno. Težko temu rečemo gospodarno ravnanje… Vsekakor pa je s tem elektronskim nakupom uničil veselje prodajalcem na pumpah.
Druga tradicija je povezana neposredno z odstranjevanjem klasične in edine prave vinjete. Koliko moških se je z izgovorom, da gredo »zamenjat vinjeto«, popoldne umaknilo v samoto avtomobila, v družbi strgala, vitrexa in brisačke? To je bilo tistih 10 minut, ko je človek z veseljem opazoval izginjanje starega leta in nato s tehnično natančnostjo lepljenje novega leta uporabe avtocest. Za mnoge je bil to edini trenutek, ko so občutili, da sodelujejo v gospodinjskih opravilih. Da čistijo. Da lepijo. Da urejajo zadeve. Zdaj pa klik-klik, potem pa ti tam en robotek na mail pošlje zahvalo za tvojih 110 evrov, s katerimi si si kupil pravico do uporabe avtoceste. Še zadnjič boš uporabil strgalo, ki je bilo s tabo vse te januarje, ki je strgalo pisano paleto vinjet… Nič več ne bo, kot je bilo. Niti simpatična soseda iz tretjega nadstropja ne bo več potrebovala tvoje pomoči. Ker miško zna voziti po mizi vsak, s strgalom pa niso vsi najbolj spretni.
Še bolj se mi smilijo uboge pare, ki so svoja vetrobranska stekla opremile z vsemi doslej izdanimi vinjetami. Štirinajst nalepk, v spodnjem levem robu še krožni ostanki nalepljene ABC-tablice, v desnem pa zelena nalepka o registraciji. S tem bo zbirka končana, čeprav je na šajbi še dovolj prostora za vsaj 10 nalepk. Grobo prekinjen hobi. Res grobo.
Zato, minister Vrtovec, razmislite, ali je prav, da se tako igrate s tradicijo. Za ljudi s strgali gre! Digitalizacija bo njihov propad.