Grega Potokar, soustanovitelj in poslovni direktor v pospeševalniku ABC Accelerator: Slovenija postaja narod startupovcev

Na področju investicij v tvegani kapital je v Evropi na voljo vedno več denarja in vrednotenja se povečujejo. V srednji in vzhodni Evropi je v zadnjem desetletju vrednost startupov narasla za 19-krat, nastalo je 34 samorogov (Outfit7, Infobip, Pipedrive, Bolt, Wise…), vloženega denarja za tvegane investicije pa je z 49 milijardami evrov v prvi polovici leta 2021 rekordno veliko.

Grega Potokar je poslovni direktor in eden izmed ustanovnih članov ABC Acceleratorja, enega izmed največjih zasebnih pospeševalnikov v jugovzhodni Evropi. Startup podjetjem in mladim podjetnikom pomaga pri razvoju njihovih poslovnih idej, ustvarjanju dobrega delovnega okolja in kolektiva ter pri financiranju in podpori njihovih projektov.

Samorogi (angl. unicorns) so podjetja, ki presežejo vrednost ene milijarde evrov v zelo kratkem času – to pomeni v nekaj letih, nato pa vsako leto s prometom eksponentno rastejo za dva- ali trikratnik. Delujejo na tehnološkem področju ali s pomočjo IT-tehnologije, kar jim posledično omogoča tako veliko rast. Gre za redek pojav med startup podjetji, a zelo zaželen pojav med investitorji tveganega kapitala.

Letošnje konference Next Round.eu, ki jo organiziramo, se je udeležilo kar pet samorogov, dva od teh sta dosegla celo status deseteroroga (decacorn). A najprej k samorogom. Podjetje Glovo za dostavo hrane, ki je nepogrešljivo orodje vsakogar med pandemijo, ter podjetje Bolt, ki ponuja pametno mobilnost, sta posamično ocenjeni na več kot tri milijarde evrov; prvo podjetje se je celo združilo s slovenskim startupom E-hrana, kar je izjemen dosežek. Izpostaviti velja tudi slovenskega samoroga Outfit7, ki je prvi postavil našo državo na zemljevid samorogov in pritegnil veliko pozornosti tujih vlagateljev.

Ko samorog zraste za desetkratnik, postane deseterorog (decacorn) – mistično bitje z večjimi rogovi, ki je redkejše od redkega – in tudi te smo gostili v ABC Acceleratorju. To sta startup podjetji UiPath in Klarna; prvo je ovrednoteno na 30 milijard evrov, drugo pa na 38 milijard evrov. Prvo je nastalo v Romuniji in se ukvarja s programi za avtomatizacijo robotov, drugo pa skrbi za brezskrbno plačevanje takoj, kasneje ali po obrokih, da so naši spletni ali fizični nakupi takoj naši, ne glede na sredstva, s katerimi razpolagamo.

Startupi so posebna in zelo agilna oblika podjetja, ki se izredno hitro odziva na potrebe trga. Hitro zapolnijo vrzel med povpraševanjem in ponudbo. To naredijo z uporabo modernih tehnologij; praviloma močno poenostavijo proces ter ga naredijo boljšega, dostopnejšega, hitrejšega… Hkrati ustvarjajo nove trende, novo prihodnost in stremijo k tehnološkemu razvoju. Uporabnike nagovarjajo z rešitvami, na katere še nismo pomislili. Startupi tako gradijo most med gospodarstvom in inovacijami. Čeprav se po BDP nikakor ne morejo primerjati z »železarno«, pa svoj prispevek pokažejo v tehnoloških prebojih.

Ustvarjajo popolnoma drugačna delovna mesta kot druga podjetja in ta kakovost prevlada nad količino, ki seveda v zadnjih letih raste predvsem med mladimi.

Glavna posebnost delovnih mest, ki jih ustvari startup, je predvsem visokoizobražen kader s širokim znanjem in tendenco po ustvarjanju dodane vrednosti. Delovnih mest, ki so zgolj procesna ali podporna, v startupih skorajda ni. Vse silnice so vpete v količino ustvarjanja nove vrednosti na zaposlenega.

Pandemija nas je naučila, da je treba biti vitek, se hitro odzivati na spremembe in ne izgubljati časa in denarja tam, kjer ni treba. Dober primer je Amazon, ki novim zaposlenim dodeli mizo, narejeno iz vratnega krila. Moto je bil prihranek denarja, kjer je to le mogoče, z namenom dostave najboljše nakupovalne izkušnje stranki.

Ob pogledu na našo regijo smo nekje na repu statistike, kar pa ne pomeni, da investicij ni, le nekoliko manjše so. Tipična investicija v regiji se giblje od začetnih 30.000 evrov za startup z opredeljenimi dokazi obstoja potencialnega trga pa do 300 tisočakov za preboj posla na novo raven. Seveda se za dobre zgodbe vedno najdejo tudi pravi investitorji, tako na primer regijski sklad South Central Ventures veliko investira v startupe z regijskim ter globalnim potencialom.

Na trgu startupov je tudi precej prostora za zasebne vlagatelje, ki lahko podprejo zgodbe v začetnih fazah, ko startupi predvsem potrebujejo povezave do prvega posla ter denar za izvedbo tega. Tu govorimo o posameznikih, ki so svoje bogastvo pridelali sami in s trdim delom ter poleg denarja startupu prinesejo tudi svoje poslovno znanje in izkušnje. Zasebniki, ki samo ponujajo denar ter zahtevajo visoke donose in popoln nadzor nad startupom, pa niso dobro sprejeti, zato jih taka podjetja zavračajo.

Iniciativ z začetno vsebinsko podporo je v Sloveniji veliko. Tudi država dobro skrbi za startupe z več kot 20 iniciativami po vsej Sloveniji, ki ponujajo prve informacije in pomoči. Slovenski podjetniški sklad vsako leto razpiše različne oblike financiranj. Te pomoči se začnejo pri 20.000 evrih in se končajo nekje pri 100 tisočakih. Ponuja tudi izenačevanje investicije s tujim vlagateljem po načelu ena za ena, kar je izjemno dobra podpora.

Naslednji korak podpore v regiji je ABC Accelerator, kjer letno le peščici najboljših potencialov pomagamo uspeti tako z dostopom do najboljšega znanja, strokovnjakov, mentorjev in kolegov iz startup sveta, ki so že uspešni, kot tudi finančno prek naših in partnerskih skladov.

Lahko bi trdil, da Slovenija postaja narod startupov, malo zato, ker se to sliši dobro med prijatelji, po večini pa zato, ker smo odličen testni poligon in odskočna deska za zagon poslov in testiranje novih poslovnih idej. Majhnost in izredno visoka tehnološka pismenost nam tu dajeta prednost pred drugimi državami, ko na sestanek z direktorjem velike korporacije lahko čakaš mesece, tu pa se to zgodi v nekaj dneh ali tednih.

Našim startup varovancem vedno razložim takole: »Sprejeti investitorja v podjetje je kot poroka, le da je ločitev praktično nemogoča.« Ja, sliši se precej kruto, ampak tako je. Investitorji investiramo v prvi vrsti zaradi donosa, ki se nam obeta. Seveda se ta ne bo zgodil, če med podjetnikom in investitorjem ni prave poslovne kemije ter če investitor poleg denarja ne prinese tudi svoje energije, vloženega časa in truda, osebnih povezav, volje za pomoč v težkih trenutkih itd. Temu v ABC Acceleratorju rečemo alumni menedžment – tu ekipa strokovnjakov skrbi za startupe, v katerih imamo deleže, ter jim odmika vse ovire za rast, pa naj bodo ekspertno-vsebinske, finančne, ekipno-relacijske, poslovnopovezovalne ali pa zgolj psihološke, ko podjetnik potrebuje zaupen pogovor po težkem sestanku.

Vsak odnos s seboj prinese tudi pravila, ki niso samo pozitivni pogovori o svetli prihodnosti. Investitorji zahtevamo redno poročanje o napredku, vključitev v vse pogovore o nadaljnjih strateških premikih, redno finančno poročanje ter seveda najpomembnejše – načrt, kako priti do prvega milijona in nato do drugega, tretjega, statusa samoroga, če lahko izbiramo, pa tudi več.

Ob tem se je treba zavedati, da je investitor uspešen samo takrat, ko je uspešen startup podjetnik, kar pomeni, da je tista poroka, o kateri sem govoril, v resnici partnerstvo, kjer je edina možna pot vesel in zdrav zakon z veliko osebne in poslovne rasti. Takšnega partnerja v podjetju si verjetno želi vsak podjetnik, kar je tudi največja prednost odnosa med investitorjem in podjetnikom. Šele na drugem ali tretjem mestu je denar, ki bo najverjetneje porabljen prej kot v 12 mesecih.

Nad pričakovanji! Več kot 100 slovenskih vlagateljev v startupe je bilo nad predanim znanjem in ekspertizo navdušenih. Takšna mreža slovenskih investitorjev, ki je med izobraževanjem sprejela enotne standarde investiranja, bo močno pospešila vlaganje v najboljše startupe ter zagotovo v prihodnje podprla marsikaterega uspešnega podjetnika.