Gre pravzaprav za preproste, vsakdanje, samoumevne stvari. In prav zato zdaj marsikdaj marsikaj pogrešamo. Morda ne česa velikega, ampak vse tisto, kar se je zdelo, da nam enostavno pripada: gre za sproščene klepete ob kavici, čaju ali soku, gre za druženje ob sprehodih v naravi, za obisk koncerta ali lutkovne predstave, gre za drobno kepico sladoleda v Piranu ali kopanje v Čatežu, za smučanje na Rogli ali sprehod ob Muri, za ogled predstave v gledališču ali veselje ob odprtju likovne razstave, za nedeljsko kosilo v priljubljeni gostilni s prijatelji…
Vsekakor se velja v teh prazničnih dneh spomniti na mnoge, ki so osamljeni, na primer na starejše. Premalo nas je, da bi na kogar koli pozabili, premalo, da bi moral biti kdor koli osamljen. Nikakor pa se ne sme zaradi trenutnih razmer svet sanj, pravljic, svet upanja in lepšega jutri razbliniti v otroških glavicah. Na nas je, da magijo pričakovanja in veselja pripeljemo v sleherni dom. Kakor koli. Vsekakor ne s popoldanskimi obiski trgovskih središč ali z dovoljenjem za neomejeno gledanje televizije in igranje na računalniku.
Namesto tega lahko greste skupaj na sprehod – ne glede na vreme, saj niste iz sladkorja. Praznično vzdušje lahko v dom prinesete tudi z marsikje že pozabljenim branjem pravljic, pogovorom, igranjem šaljivih igric, izdelovanjem okraskov ali ptičjih hišic, zbiranjem igrač za tiste, ki letos pod smrečico ne bodo imeli velikega kupa daril… Zagotovo jim bo več pomenilo, če boste skupaj z njimi preživeli dan na snegu, pa čeprav na hribu za vasjo ali mestom, če se boste kepali, naredili sneženega moža, se sankali po zasneženi potki ali pa »štamfali«. Svoje zimsko središče si pač sami lahko naredite kjer koli. Če je denarja dovolj in bodo razmere dovoljevale, v švicarskih Alpah, sicer pa na prvi snežni zaplati v bližini doma. Glavno je, da znate tudi kratke zimske dneve izkoristiti tako, da bodo polni, veseli, zdravi in še dolgo tema pogovorov o tem, kako lepo smo se imeli.
Prav v teh dneh so si številni pravzaprav že krepko neučakani zimski športni navdušenci končno oddahnili: tudi po Sloveniji je začelo snežiti, temperature so tam okoli nič stopinj Celzija. Sneg je pobelil gorske vrhove, iz skoraj vseh zimsko športnih središč poročajo, da je snežna odeja dovolj debela, da se je ali se bo lahko začela smučarska sezona. Tudi temperature so vse bolj primerne, da lahko tam, kjer snega še ni dovolj, vključijo snežne topove. Kot je res, da za vse bolj številne hladno vreme ne prinaša nič drugega kot višje stroške za ogrevanje in nevšečnosti v prometu, je tudi res, da sneg in snežinke, ki poplesavajo v zraku, vedno znova pričarajo prav posebno vzdušje zadnjega meseca v letu.
Ja, tu je december, eden najlepših mesecev, čas pričakovanj in upanja, čas, ko marsikdo na novo dela načrte in sam pri sebi sprejema zaobljube. Navidezna meja, ko se konča staro in začne novo leto, je namreč kot nalašč za nove začetke, novo energijo, nov optimizem. Saj ni tako pomembno, da vse potem tudi v resnici uresničimo, veliko pomeni že, če se v hlastanju časa za trenutek ustavimo in vsaj zaslutimo, da je življenje lahko zelo lepo, če se le tako odločimo.
