Ni bilo pretirano lepo in niti najmanj enostavno. A naloga je opravljena z odliko. Slovenska košarkarska reprezentanca je z zmagama odprla kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2023 in tako z optimizmom zre v prihodnje izzive. Košarkarji selektorja Aleksandra Sekulića so najprej v Zagrebu porazili Hrvaško, nato pa v nedeljo v odličnem vzdušju še Švedsko v Kopru. V skupini C zdaj kapetana Eda Murića in soigralce konec februarja čakata spopada s Finsko, Sekulić pa upa, da bo imel na voljo močnejšo zasedbo kot tokrat, ko so zaradi poškodb manjkali Mike Tobey, Jordan Morgan (v ekipi je lahko le en naturaliziran košarkar) in Gregor Hrovat, bržčas pa bo naslednjič na seznamu tudi Gregor Glas, ki mu trener Željko Obradović pri Partizanu vse bolj zaupa.
Pravi pristop pri Sekuliću nikoli pod vprašajem
Zdesetkana Slovenija, ki je poleg tistih z zdravstvenimi težavami igrala še brez obeh predstavnikov v ligi NBA Luke Dončića in Vlatka Čančarja ter v evroligi Zorana Dragića in Žana Marka Šiška, je pokazala tisto, kar je v kvalifikacijah najpomembnejše – izjemno agresivnost in borbenost. Pristop pri selektorju Sekuliću od prevzema funkcije nikdar ni bil pod vprašajem, za kar je bila reprezentanca pogosto nagrajena. Ob tem so odgovornost prevzeli tisti, ki so morali. V prvi vrsti Klemen Prepelič in Jaka Blažič, pa tudi Edo Murić in Aleksej Nikolić. Presenetil je Žiga Dimec, ki je v odsotnosti obeh naturaliziranih centrov dobil precej večjo minutažo in jo z borbeno igro tudi upravičil. Slovenija je resda tako v tekmo s Hrvaško kot Švedsko krenila slabo, a jasno je, da se vprašanje o zmagovalcu ne rešuje v prvih desetih minutah. »Opazil sem, da ima vsaka ekipa proti nam ogenj v očeh. Od prve sekunde gredo na 300 odstotkov. Dobiti smo morali udarca, da smo se zbudili in odgovorili. Nikoli pa se nismo predali, kar je dokaz pravega karakterja. Ponosen sem na ekipo in selektorja, ki verjame v nas in nas podpira kljub velikemu številu napak, ki smo jih naredili na obeh tekmah. Je pa jasno, da bi tudi mi dali kakšen atom moči več, če bi igrali denimo proti ZDA. Vsekakor pa nismo hoteli iskati izgovorov in smo se stepli za obe zmagi,« je ocenil kapetan Slovenije Edo Murić.
V slovenski igri je bilo tudi opaziti, da so glavni akterji v reprezentančni in klubskih karierah pridobili veliko izkušenj, saj jih v nobenem trenutku ni zajela panika. Agresivno igro nasprotnika so kaznovali z izsiljevanjem prostih metov, ki so jih na obeh tekmah izvajali veliko. Proti Hrvaški 43, proti Švedski pa 33. »Če se postavim v kožo nasprotnikov, je jasno, da želijo biti agresivni na naši zunanji liniji, ki je resnično kakovostna. Imamo izjemne strelce, če jih želijo ustaviti, pa morajo nanje pritisniti. Toliko izkušenj zdaj že imamo, da smo to znali kaznovati, hodili v prodore in prihajali na črto prostih metov. Izvajali smo jih res veliko, a menim, da smo si zaslužili še kakšnega več. Kakor koli že, ponavljam, da glede na karakteristike reprezentance takšno število prostih metov ni nenavadna stvar,« je pojasnil sektor Aleksander Sekulić in izpostavil tudi učinek timskega duha ter izjemnega vzdušja v dvorani Bonifika. »V reprezentanci še naprej vlada izjemno vzdušje. Igralci se odlično razumejo med seboj in vedo, da si bodo krili hrbet, ko kdo naredi napako. To je zlata vredno. Hkrati je izjemno, da te ob požrtvovalnih potezah dvorana nagradi, saj ti da to dodaten zagon. V težkem obdobju zaradi pandemije koronavirusa smo to pošteno pogrešali.«
Prepelič postaja pravi vodja
Klemen Prepelič od odgovornosti nikoli ni bežal, kar je ne nazadnje pokazal tudi na olimpijskih igrah v Tokiu. Košarkar Valencie je zaupanje selektorja in javnosti povsem upravičil, čeprav se je na obeh tekmah na začetku pošteno lovil in storil nekaj napak, a bil kot pravi vodja najboljši takrat, ko je bilo najpomembnejše. Proti Hrvaški je Bistričan dosegel 16, proti Švedski kar 30 točk. »Vedno si želimo lažjih tekem, a teh praktično ni več. Enkrat smo se v kvalifikacijah že opekli in na začetku tokratne akcije smo si rekli, da se to ne sme več ponoviti. Imamo zlata vredno generacijo z Luko Dončićem na čelu. Vsi si želimo igrati z njim, kar si moramo priboriti v kvalifikacijah. Dobili smo dve težki tekmi in smo v skupini C edini neporaženi, kar ima veliko težo.«
Čeprav je bil obakrat prvi strelec, Prepelič ob odsotnosti Dončića izpostavlja predvsem pomen kolektiva. »Vsi vemo, da je Luka naša glavna violina, ko smo v polni postavi. Brez njega je dosti težje. Zdaj nimamo igralca, ki bi lahko sam odločil tekmo, a imamo zato homogeno ekipo, ki diha kot eno. Vsak ve, kakšna je njegova vloga, in ne skače iz sistema. Tokrat sva izstopala z Jako Blažičem, a je denimo na začetku potegnil Aleksej Nikolić, v Zagrebu Luka Rupnik, obakrat je ključne točke prispeval tudi Edo Murić,« je razpredal Prepelič in se dotaknil še izkušenj, ki jih je reprezentanca pridobila do zdaj. »Na žalost je bilo tako, da smo pred leti kot evropski prvaki vseeno morali v kvalifikacije. Tudi neuspeh je s seboj prinesel prepotrebne izkušnje, ki smo jih tokrat unovčili. Smo v težki skupini. Hrvaška ima novo nadarjeno generacijo, Švedska pa pet igralcev iz španske lige. Iz izkušenj vam lahko povem, da tam nihče ne pristane po naključju.«
